Franja

συν-εκτάσσω, at. -ττω pomagam uvrstiti v bojni red, postavljam skupno v bojni red.

σύνταξις, εως, ἡ (συν-τάσσω) 1. sestava, ureditev, razvrstitev, uprava, naredba, ustroj, organizacija, μίαν σύνταξιν εἶναι … τοῦ λαμβάνειν καὶ τοῦ ποιεῖν τὰ δέοντα da je eden in isti red i za sprejemanje denarja i za izvrševanje dolžnosti. 2. a) sklicana vojska, urejena vrsta, oddelek vojakov, bojni red, razvrstitev vojske; Ἑλληνικὴ σύνταξις iz vseh helenskih zaveznih držav sestavljena vojska, σύνταξις γίγνεται vojska se zbira; b) davek (atenskih zaveznikov); c) (državni) dohodki κατασκευάζειν; d) plača (iz državne blagajne), pokojnina.

συν-τάσσω, at. -ττω I. act. in pass. postavljam skupaj 1. urejam, razpostavljam po redu, devljem v red, sem reditelj, uravnavam, πλοῦτον εἰς οἰκονομίαν uvedem upravo za premoženje a) združujem v celoto; b) uvrščam v vojsko, postavljam v bojni red, συντεταγμένος στρατηγός pameten, razsoden; c) dovršujem, narejam, sestavljam, spisujem; d) pass. zavem se, umirim se πρὶν ξυνταχθῆναι τὴν γνώμην(drugi bero συνταθῆναι: predno bi potrebno ukrenili). 2. a) odrejam, zapovedujem, naročam, nalagam, θεραπείαν zapišem zdravilo (povem zdravilno rastlino):; b) dogovorim se, najemam koga za kaj. II. med. 1. sestavljam, urejam sebi, razvrstim se, stopam skupaj, οἱ συντεταγμένοι, zarotniki Ksen. Hel. 3, 3, 7. 2. postavljam svoje čete v bojni red, συνταξάμενοι, συντεταγμένοι v (bojnem) redu. 3. določujem, nalagam ὡς ἑξήκοντα ναῦς.

σύστασις, εως, ἡ 1. (συν-ίστημι) sestavljanje, sestava; a) προσώπου nagubančenje obraza, resen, strog izraz v obličju ali resen pogled, resnost; b) naredba, uredba, uravnava, razvrstitev čet, bojni red. 2. (συν-ίσταμαι) shajanje, zbiranje (na upor, boj), zborovanje; a) združevanje, sestanek, shod; b) obstanek, trdnost, stanovitnost; c) zarota, upor, vstaja, stranka, privrženci; d) spopad, boj, bitka; e) stanje, kakovost, položaj, φρενῶν razburjenost, razdraženost γνώμης.

σχῆμα, ατος, τό [Et. od σχεῖν, ἔχω] 1. a) držanje, ustop, kretanje, telesna kretnja, gibanje, (moško) obnašanje, vedenje; mesto, služba ἐμαυτοῦ σχῆμα ἀπολαμβάνω; b) vnanja podoba, izraz, pogled, oblika, (senčna) podoba, postava, obličje NT; βίου življenske razmere (položaj), τέκνων podoba, obraz, μορφῆς podoba prikazni, πόλεως stanje (razmere) mesta, πολιτείας državna ustava (oblika), način vladanja; kakovost σχῆμα πέτρας = πέτρα; c) bojni red, razvrstitev vojske; d) noša στολῆς Ἑλλάδος, obleka, nošnja κόσμος; e) sijaj, blesk, dostojnost, dostojanstvo, τύραννον σχῆμ' ἔχων v kraljevskem sijaju. 2. videz, pretveza, pretvarjanje, λόγου prazna beseda, fraza.

τάγμα, ατος, τό (τάττω) 1. kar je v bojni red postavljeno, oddelek vojske, vojska, legija. 2. red NT.

τακτικός 3 (τάττω) 1. kar se tiče razvrstitve vojske, taktičen, οἱ τακτικοὶ ἀριθμοί pregledovanje vojskinih oddelkov. 2. v razvrščevanju vojske spreten ali izveden; subst. taktik, ἡ τακτική(sc. τέχνη) taktika (= umetnost, postaviti vojsko v bojni red).

τάξις, εως, ἡ (τάσσω) 1. a) urejanje, uredba, razvrstitev, odredba, τῶν ὅλων uredba vesoljstva; b) (lep) red, redno menjavanje (straž), vrsta; tudi o času: (ὕστερον) τῇ τάξει z ozirom na časovni red, po času; c) pren. (odkazano) mesto, služba, čast, dostojanstvo, veljava; dolžnost, naloga; ὁπλοφόρου τάξις = ὁπλοφόρος, οἰκέτου τάξιν ἔχω opravljam suženjske posle, sem suženj, αἱρέομαι τὴν ὑπέρ τινος τάξιν zasedem mesto komu v korist, τὸ παρὸν τὴν τοῦ συμβούλου τάξιν ἀπαιτεῖ zahteva (modrega) svetovalca, τάττομαι τάξιν odkaže se mi mesto; ἡ τῆς ἀρετῆς τάξις častno mesto, vrhovno vodstvo (hegemonija), ἐν φθόνου (ἐπηρείας) τάξει ποιῶ τι storim kaj iz zavisti (zlobnega namena); ἡ τῆς εὐνοίας τάξις = ἡ εὔνοια. 2. v vojaškem smislu: a) urejanje, razvrstitev vojaških čet, τὰ ἀμφὶ τάξεις pravila za razpostavljanje čet, taktika; bojni red, bojna vrsta, τάξιν ποιῶ postavim v bojni red, ἐν τάξει, κατὰ τάξιν v (bojni) vrsti, v redu, po redu (vrsti) NT; b) (v boju) odkazano mesto, stojišče τὴν τάξιν λείπω, διαφυλάττω, μένω ἐν τάξει; c) vojaški oddelek, čete, stotnija σὺν ἑπτὰ τάξεσιν; d) (vojaški) tabor σκηνέω ἐν τάξει.

τάσσω, at. -ττω [Et. kor. ταγ razposta-viti, urediti. – Obl. fut. τάξω, aor. ἔταξα, pf. τέταχα, pass. pf. τέταγμαι, aor. ἐτάχθην, fut. ταχθήσομαι, fut. 3 τετάξομαι, med. fut. τάξομαι, aor. ἐταξάμην, ion. at. 3 pl. pf. pass. τετάχαται, plpf. ἐτετάχατο]. I. act. 1. a) urejam, postavljam (na določeno mesto), χωρίς postavljam vsaksebi (narazen), ἐναντίον nasproti postavim, obrnem proti komu; pos. postavim (čete) v bojni red στρατιήν, ὁπλίτας, εἰς μάχην na boj pripravljene čete; κήρυκας ἄλλους ἄλλῃ τάξας odpravil je tega tja, drugega drugam; τινὰ ἐπί τινα: α.) postavim koga proti komu; β.) postavim črez (nad) koga ἐπὶ τοὺς ἱππέας; ἐμαυτὸν ἐπί τι služim komu za kaj, ἐν πᾶσιν ἐμαυτὸν ἔταξα prevzel sem vsa mesta (sam), ὁ ἀγαθὸς φίλος ἑαυτὸν πρὸς πᾶν τάττει se ponudi za vse, pomaga v vsaki potrebi; b) uvrščam (štejem) koga med kaj τινὰ εἰς τὴν τάξιν, τινὰ εἰς δουλείαν prištevam k sužnjem; c) postavim koga za kaj ἄρχοντας. 2. odredim, ukrenem, določim, zapovem, ukažem, πόλις γὰρ ἡμῖν ἅ με χρὴ τάσσειν ἐρεῖ kaj naj ukažem, ὁ νόμος τάττει; πολλοῦ ἀργυρίου določim (obljubim) veliko nagrado v denarju; φόρον τινί naložim davek (dan); z inf. ἔταξε μισθὸν παρέχειν da morajo dajati plačo. II. pass. 1. postavijo me, sem postavljen εἴς τι; pf. stojim, zavzemam mesto, τῇ οὐδεὶς ἐτέτακτο φύλακος kjer ni stala nobena straža, τάττομαι τάξιν odkaže se mi mesto, οὐδένα κόσμον ταχθέντες brez reda; ἐς τὸ ὄρος ἐτάχθησαν postavljeni so bili na goro; πεζῇ ali ἐς πεζὸν τάττομαι služim pri pehoti, παρά τι ob čem, ἀμφί (περί) τι pri čem, blizu česa, ἐπί (κατά) τινα τέταγμαι stojim nasproti komu, ἐφ' ἑπτὰ πύλαις pri vratih, μετά τινα za kom, μετά τινος, σύν τινι sem poleg koga, sem njegov zaveznik, τὸ ἄπραγμον μὴ μετὰ τοῦ δραστηρίου τεταγμένον ako ni združena z odločnostjo; πρὸς τὴν συμμαχίαν τάττομαι pristopim k zvezi; τεταγμένος urejen, v bojni vrsti, v red postavljen. 2. zapove (ukaže, naroči) se mi, dobim povelje, določi se kaj τάττομαι ἐπί τινι, ἐπί τι; z inf. zapove se mi, da naj kaj naredim, τὸ ταχθέν nalog, ukrep, zapoved, τεταγμένος odrejen, zapovedan, določen ὥρα, ἡμέρα, χώρα; θυσία redna (določena) daritev; ἡ ταχθεῖσα ἕδρα odkazano mesto, ἐν τῷ τεταγμένῳ na določenem mestu; φόρος ταχθείς naloženi davek, οἱ ἐπὶ τούτοις τεταγμένοι νόμοι za to dane postave. III. med. 1. postavljam se (v bojni red), stopim na odkazano mesto; postavljam svoje čete (ladje). 2. a) postavljam sebi (za sebe), določam, naročam (sebi v prid) τί; b) dogovorim se (glede česa), privolim v kaj, φόρον (glede plačevanja davkov), ἐς τὴν δωρεήν, δῶρα, χρήματα, ἀργύριον zavežem se, da bom plačal; c) določim (po lastni razsodnosti) ζημίην; d) ταξάμενος ἀποδίδωμι (od)plačujem v določenih obrokih.

φάλαγξ, αγγος, ἡ [Et. nem. Balken, lat. sufflamen, tram za zavoro (iz subflāgmen)] 1. ion. okroglo deblo, bruno, rkelj. 2. členki (na prstih), pajek. 3. falanga; a) široka bojna črta; bojna vrsta, bojni red, ki ima široko ospredje; b) bojne čete, oddelek vojske; pos. čete težko oboroženih, ἐπὶ φάλαγγος v bojni vrsti, v ospredju.

φύσις, εως, ἡ (φύω) 1. narava = a) naravna (prirojena) lastnost, kakovost, naravno svojstvo, bistvo stvari ali osebe, φαρμάκου lastnost, πέτρου φύσις = πέτρος, Λαίου postava, stas, τόπου lega; Tuk. 2, 45 spol; b) prirojena dušna zmožnost, nadarjenost, značaj, ἰσχὺς φύσεως zavednost duha, φύσιν, κατὰ φύσιν od narave, po naravi, naravi primerno, φύσει po naravi, sam po sebi, po rojstvu; c) naravni (prirojeni) red, ἡ τῶν πάντων φύσις svet, ταύτην βιοτῆς φύσιν ἔχω na ta način živim, κατὰ φύσιν πεφυκώς takšen, kakršen mora biti, naraven, ἡ παρὰ φύσιν ἄνοια protinaravna nespamet (ki presega vse meje), φύσει πέφυκα φωνεῖν po naravi sem tak, da; φύσιν ἔχει τι naravi primerno je kaj, φύσιν οὐκ ἔχει proti naravi je, φύσιν ἔχον kar je naravno, mogoče, κῶς φύσιν ἔχει kako je mogoče. 2. narava kot tvorna sila; rod, rojstvo, pokolenje, izvor, ἣ φύσει μὲν ἦν βασίλεια po rojstvu, φύσει νεώτερος mlajši, πρὸς αἵματος φύσιν rojak po krvi, sorodnik. 3. kar je rojeno, stvar, stvarstvo, vesoljstvo, bitje, zarod, πόντου εἰναλία φύσις (ribe).

выдвигать, выдвинуть naprej porivati, naprej poriniti, ven potiskati, ven potisniti; sprožiti (vprašanje); postaviti; predlagati, predložiti;
в. доводы navajati dokaze;
в. ящик из комода potegniti predal iz predalčnika;
в. на очередь postaviti na dnevni red;
в. кандидата predlagati kandidata;
в. полк polk pomakniti naprej;

глядеть, глянуть gledati, pogledati; opazovati;
г. за кем nadzirati koga;
г. за порядком paziti na red;
г. за детьми skrbeti za otroke;
г. окнами на улицу obrnjen biti na ulico;
гляди zelo verjetno;
без меня, гляди, всё пропадёт brez mene bo bržčas vse uničeno;
гляди, не засни pazi, da ne zaspiš;
г. на кого косо po strani gledati koga;
г. в гроб biti z eno nogo v grobu;
гляди в оба! odpri oči!;
того и гляди pazi; preden se zaveš; naenkrat se lahko zgodi;
на ночь глядя prav pod noč;
глядя по glede na;
г. из чьих рук biti od koga odvisen

знак m znak; znamenje; predznak;

3.
знак равенства enačaj;

3.
знак отличия red, odlikovanje;
под знаком индустриализации v znamenju industrializacije;
почтовый з. poštna znamka

иезуйтский jezuitski;
и. орден jezuitski red

наводить, навести privajati, privesti, napelj(ev)ati; voditi, usmerjati, usmeriti; zbujati, zbuditi, povzročati; (z)graditi;
н. на мысль pripraviti na misel;
н. на следы privesti na sled;
н. страх zbujati strah;
н. грусть navdajati ž žalostjo;
н. порядок uvesti red, urediti;
н. гостей pripeljati goste;
наводить пушку meriti s topom;
н. мост graditi most;
н. разговбр napeljati pogovor;
н. зрительную трубу nameriti daljnogled;
н. справки zbrati informacije;
н. лоск loščiti, dati lesk;
н. тень senco vreči na koga, sumiti koga

повестка f objava, obvestilo, pismeno vabilo;
повестка дня dnevni red

постригать, постричь (po)striči;
п. в монахи pomenišiti, vstopati, vstopiti v meniški red;
п. в монахини preobleči v nuno

постригаться, постричься (po)striči se;
п. в монахи pomenišiti se, vstopati, vstopiti v meniški red;
п. в монахини preobleči se v nuno

поступать, поступить ravnati s kom; stopati, stopiti (v službo); prihajati, priti;
п. великодушно ravnati velikodušno;
п. решительно red napraviti;
п. в солдаты postati vojak;
п. в университет vpisati se na univerzo;
к нам поступило прошение k nam je prišla prošnja;
п. на рынок priti na trg (blago);
п. в пользу priti v dobro;
имения поступили в казну posestva so pripadla državi