Franja

kŕčiti contraer (tudi fiz, gram) ; (gozd) roturar, rozar

krčiti se encogerse; estrecharse
krčiti si pot abrirse el camino

kreativen pridevnik
1. (ustvarjalen; inovativen) ▸ kreatív, alkotóMed oglasi za pivo in pivnice za najbolj kreativne veljajo angleški. ▸ A sörök és a sörözők reklámjai közül az angol hirdetések a legkreatívabbak.
Učitelj lahko poda le vzorce, pot do kreativnega razmišljanja pa mora vsak zase najti sam. ▸ A tanár csak mintákkal szolgálhat, a kreatív gondolkodáshoz vezető utat mindenkinek magának kell megtalálnia.
London je mesto za kreativne ljudi. ▸ London a kreatív emberek városa.
Povezane iztočnice: kreativno pisanje

2. (ki razvija nove ideje ali izdelke) ▸ kreatívPovezane iztočnice: kreativna direktorica, kreativna producentka, kreativna urednica, kreativni direktor, kreativni producent, kreativni urednik, kreativni vodja

Krebsgang, der, den Krebsgang gehen iti rakovo pot; nazadovati

kreniti (krénem)

1. (oditi) losgehen, (odpeljati se) losfahren; (odpraviti se) sich auf den Weg machen; (iti na pot) abfahren, abreisen
morati kreniti losmüssen

2. (odpeljati) vlak, avtobus ipd: abfahren; pomorstvo ablegen, losmachen

3.
kreniti v določeno smer (eine Richtung) einschlagen (v pravo smer die rechte Richtung einschlagen)
v drugo smer: abbiegen (na levo/desno links/rechts)

4.
figurativno kreniti na kriva pota auf Abwege geraten

kreníti to start, to move, to set off, to set out (v for)

kreníti na potovanje to set out (ali off, arhaično forth) on a journey
kreníti proti sovražniku to set out (ali arhaično forth) against the enemy
kreníti po najkrajši poti to take the shortest way
krenite na levo (na desno)! turn to the left (to the right)!
kreníti na pot to set out (ali off) on one's way
nenadoma kreníti vstran to swerve
kreníti naprej to move ahead

kreníti mouvoir, tourner; se diriger, partir

kreniti na pot se mettre en route (ali en chemin)
po poti kreniti prendre (ali suivre) un chemin
s pota v stran kreniti s'écarter du chemin, faire un crochet, quitter le chemin

kreníti (-em) perf.

1. mettersi in cammino, in marcia; incamminarsi; avviarsi, partire:
vlak je krenil s postaje il treno partì dalla stazione
kreniti na pot avviarsi, mettersi in cammino
kreniti od brega salpare, partire
kreniti v boj muovere all'attacco
pren. kreniti z mrtve točke muoversi da un punto morto

2. deviare, svoltare, prendere; divagare:
kreniti na desno, na levo, v desno, v levo svoltare a destra, a sinistra
pren. kreniti s poti deviare (dalla retta via)
kreniti vstran divagare

kreníti

kreniti na desno tomar por la derecha
kreniti na pot ponerse en camino
kreniti po poti echar por un camino, tomar un camino
kreniti v stran desviarse

krîv kríva krívo, dol. krîvī -ā -ō
1. kriv, neraven: -a linija; -e noge; ispravljati -u Drinu počenjati nekaj nesmiselnega
2. kriv, poševen, nagnjen: -i toranj u Pisi; kuća stoji -o
3. kriv, napačen: -a vjera, mjera, zakletva; -i novac ponarejen denar; pokucati na -a vrata; to si krivo uradio; slali ste na -u adresu; učiniti -i korak; ići -im putem; biti na -om putu; zavoditi koga na -i put zapeljevati koga na napačno pot; -o ogledalo
4. kriv: kriv čemu, za nešto; ti si -a što nismo na vrijeme došli; ni kriv ni dužan čisto nedolžen, prav nič kriv; ne može se reći -e na nj ničesar slabega se ne more reči o njem; gledati na što -im okom z nezaupanjem gledati na kaj; -a je lijevča (levča) gl. lêvča, lȉjevča

krîžan -žna -o, dol. krîžnī -ā -ō križen, križni: križni put križev pot; -a glava teh. križnik

krížev

krížev pot Stations pl (ali Way) of the Cross
krížev teden religija Rogation week
opraviti, moliti krížev pot religija to do the (ali one's) stations

krížev de (la) croix, de trèfle

križev as (kralj) as moški spol (roi moški spol) de trèfle
križev pot (religija) chemin moški spol de la croix
križev teden (religija) semaine ženski spol des rogations

krížev (-a -o) adj.

1. di croce, a croci:
igre križev as asso di croci

2. rel. križev pot (tudi pren.) via crucis, calvario:
postaje križevega pota le stazioni del calvario

krížev

križev pot (rel) vía f crucis
križev teden la semana de las rogaciones

krožn|i [ó] (-a, -o) umlaufend; Kreis- (izsek der Kreisausschnitt, lok der Kreisbogen, odsek der Kreisabschnitt, proces der [Kreisprozeß] Kreisprozess, stožec der Kreiskegel, tir die Kreisbahn, gibanje die Kreisbewegung); Rund- (horizont der Rundhorizont, tehnika mešalnik der Rundmischer, ples der Rundtanz, pletilnik die Rundstrickmaschine, šport tek der Rundlauf, cerkev die Rundkirche, klop die Rundbank, pot der Rundweg, razpoka der [Rundriß] Rundriss, tura die Rundtour, die Rundfahrt, okno das Rundfenster, potovanje die Rundreise); Ring- ( tehnikačolniček der Ringschützen, utor die Ringnut, vod die Ringleitung, tehnika peč der Ringofen, obzidje die Ringmauer)

krváv (-a -o) adj.

1. di sangue, insanguinato, sanguinolento, sanguinoso, cruento; rosso sangue:
krvave roke mani insanguinate
gastr. krvava klobasa sanguinaccio
gastr. krvav telečji zrezek filetto di vitello al sangue
krvavi boji combattimenti sanguinosi
krvava zarja un'aurora rosso sangue

2. pren. grande; stridente; estremo; guadagnato con grande fatica:
to je v krvavem nasprotju è in stridente contrasto
govoriti s krvavo resnobo parlare con estrema serietà
plačevati krvave denarje pagare con denaro sudato, faticato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. potiti krvavi pot sudare sangue
pren. jokati krvave solze soffrire le pene dell'inferno
biti krvav pod kožo essere fatti di carne
roke imeti krvave do komolcev grondare sangue, avere le mani lorde di sangue
med. krvava griža dissenteria
zool. krvava uš pidocchio del melo (Eriosoma lanigerum)
hist., jur. krvavi denarič riscatto
bot. krvavi mlečnik celidonia (Chelidonium maius)
hist. krvavo sodišče tribunale del sangue
otr. krvavo stegno baubau

kúhinjski (used in the) kitchen

kúhinjski lonec pot
kúhinjski miza kitchen table
kúhinjska kredenca, shramba (kitchen) cupboard, larder
kúhinjsko osebje kitchen staff
kúhinjska posoda kitchen utensils pl, kitchenware
kúhinjska oprema, oprava kitchen fittings pl
kúhinjski odpadki garbage, waste
kúhinjski ščurek cockroach
kúhinjska latinščina dog Latin
kúhinjska sol kitchen salt, common salt

Labīcī (z inačico Lavīcī) -ōrum, m Labíki (Lavíki), mestna občina v Laciju med Tuskulom in Prenestom ob severnem obronku Algida, jugovzhodno od Rima blizu današnje Kolone (Colonna): Labicos … comparabunt Ci., Labicos confugisse L., picti scuta Labici V., habiles ad aratra Labici Sil. — Soobl. Labīcum (Lavīcum) -ī, n Labík (Lavík): arva Labici Sil. — Od tod adj. Labīcānus (Lavīcānus) 3 labíški (lavíški): Labicana vicinitas Ci., ager Labicanus L., Plin., via Labicana L. pot, ki vodi iz Rima preko Labika v Benevent, Lavicana humus Mart. (ki meri Lāvīcāna); subst.
a) Labīcānum (Lavīcānum) -ī, n α) Labiško (ozemlje), Labičansko: habuit … fundum in Labicano Ci. β) podeželsko posestvo pri Labiku: Suet.
b) Labīcānī (Lavīcānī) -ōrum, m Labičani, preb. Labika: nuntiabant legati Labicanos arma cepisse L.

ladder¹ [lǽdə] samostalnik
lestva
britanska angleščina spuščena zanka na nogavici

Jacob's ladder; ali rope ladder vrvna lestev
hook-on (ali pompier) ladder kljukasta lestev
motor turntable ladder požarna vrtljiva lestev
šport wall ladder telovadne lestve
mechanical (ali sliding) ladder raztezna lestev
he can't see a hole in a ladder je popolnoma pijan
to see through a ladder videti nekaj očividnega
he kicked down the ladder by which he rose pozabil je na stare prijatelje, ki so mu pomagali do uspeha
to get one's foot on the ladder začeti, storiti prvi korak
the ladder of success pot do uspeha
figurativno at the bottom of the ladder na dnu

lado moški spol (leva ali desna) stran; poteza v obrazu; pokrajina, dežela, (prost) prostor

el buen lado prava stran (blaga)
lado flaco (débil) slaba stran
dar de lado a uno komu hrbet obrniti
dar mucho lado a alg koga visoko ceniti
dejar a un lado, dejar de lado ob strani pustiti, izpustiti, ne omeniti
echar por otro lado drugo pot ubrati
hacer lado prostor napraviti
hacerse a un lado na stran stopiti
ir lado a lado vštric iti
voy a su lado grem k njemu
mirar de (medio) lado po strani (pisano) gledati
al lado zraven
a un lado v (na) stran, ob strani
¡bromas a un lado! šalo vstran!
al lado de a/c zraven, ob
al otro lado, del otro lado na drugi strani, na prejšnji strani
de mi lado na moji strani
del lado de acá (de allá) na tej (oni) strani
de uno y de otro lado z obeh strani
tacones de medio lado pošvedrane pete
por este lado v tem pogledu
por otro lado na drugi strani, nasprotno
todo tiene su lado bueno y su lado malo vsaka medalja ima dve plati
tener buenos lados imeti dobre pomagače
por (en, de) todos lados povsod, na obeh straneh, z vseh strani