Franja

céna (-e) f

1. prezzo; costo:
nizka, visoka, pretirana cena prezzo basso, alto, esagerato, esorbitante
izvozna, nabavna, konkurenčna, reklamna cena prezzo d'esportazione, d'acquisto, di concorrenza, promozionale
pren. bratovska cena prezzo di favore
smešno nizka cena prezzo stracciato
dnevne cene prezzi correnti
fiksna cena prezzo fisso
izklicna cena prezzo base (nell'asta)
proizvodna cena prezzo di costo
sezonska cena prezzo stagionale
cena na debelo, na drobno prezzo all'ingrosso, al minuto
tovarniška cena prezzo di fabbrica
dejanska cena prezzo effettivo
ekonomska cena prezzo economico
fakturna cena prezzo fatturato
maksimirana cena prezzo calmierato
lastna cena prezzo di costo
tržna cena prezzo di mercato
prednaročniška cena prezzo di sottoscrizione
gibanje cen andamento dei prezzi
zamrznjenje cen congelamento dei prezzi
cene se dvigajo, rastejo, padajo i prezzi aumentano, crescono, calano
cena se vrti okoli dvajsettisoč tolarjev il prezzo è attorno ai ventimila talleri
navijati cene far salire i prezzi
prodajati po znižanih cenah vendere a prezzi ridotti
popustiti pri ceni accordare, concedere un ribasso
prodajati pod ceno vendere sotto prezzo
subvencioniranje cen sovvenzionamento dei prezzi
spirala cen in mezd la spirale dei prezzi e dei salari

2. (vrednost, pomembnost) prezzo; pregio; importanza:
njegov trud uživa majhno ceno la sua opera è poco apprezzata
pren. tega ne naredim za nobeno ceno non lo faccio a nessun costo
pren. kaj storiti za vsako ceno fare qcs. ad ogni costo, costi quel che costi
PREGOVORI:
lastna hvala cena mala chi si loda s'imbroda

céna precio m

kupna, prodajna cena precio de compra, de venta
po ceni od al precio de
za vsako ceno a cualquier precio, fig a toda costa, cueste lo que cueste
za nobeno ceno a ningún precio; fig por nada, de ningún modo
najnižja (zadnja) cena mínimo precio posible
zadnja cena último precio
dogovorjena, sedanja, sprejemljiva, stalna cena precio convenido, actual, aceptable, fijo
zmerna, znižana, ugodna, pretirana cena precio módico ali razonable, reducido, ventajoso, excesivo ali exorbitante
enotna, nedosegljiva, predpisana, prosta, stabilna, nedostopna cena precio único ali unificado, inasequible, prescrito, libre, estable, prohibitivo
pavšalna, smešna ali slepa cena precio en junto (ali a destajo), irrisorio
cena na drobno precio al pormenor
za majhno ceno (poceni) a bajo precio
po najnižji ceni al precio ínfimo
za polovično ceno a mitad de precio
blokiranje, formiranje, gibanje cen blocaje m, formación f, movimiento m de los precios
dogovor o cenah acuerdo m sobre los precios
fluktuacija, nihanje, reguliranje cen fluctuación f, oscilación f, regulación f de precios
navijanje, zvišanje (dvig), znižanje, kontrola cen aumento m arbitrario, aumento m (alza f ali subida f), reducción f, control m de precios
stabiliziranje, stabilnost cen estabilización f, estabilidad f de precios
ustavitev, zamrznjenje cen inmovilización f, congelación f de precios
nenaden padec cen baja f (ali caída f) brusca de precios
indeks, lestvica, razpon, raven cen índice m, escala f, margen m, nivel m de precios
biti vreden svoje cene valer lo que cuesta
dogovoriti se za ceno convenir un precio
določiti ceno fijar un precio
imeti visoko ceno tener alto precio
označiti cene marcar los precios
cene padajo, rastejo los precios bajan, suben
prodati pod ceno vender perdiendo, malvender
popustiti v ceni rebajar el precio
vprašati po ceni, za ceno preguntar el precio
zahtevati (neko) ceno pedir un precio
znižati, zvišati cene reducir (ali bajar), aumentar los precios
cene se še kar naprej dvigajo los precios siguen subiendo

cendre [sɑ̃dr] féminin pepel

les cendres posmrtni ostanki
(religion) mercredi masculin des Cendres pepelnična sreda
cendres folles fin pepel v zraku (iz dimnikov)
couver sous la cendre (figuré) tleti pod pepelom, pod površjem
réduire, mettre en cendres upepeliti, uničiti z ognjem
(religion) faire pénitence avec le sac et la cendre delati pokoro v raševini in s pepelom na glavi

cenere

A) agg.

1. pepel:
andare, ridursi in cenere zgoreti
ridurre qcs. in cenere upepeliti, popolnoma uničiti kaj
covare sotto la cenere pren. tleti pod pepelom

2. pl. relig. Pepelnica, Pepelnična sreda

3. pl. pepel, posmrtni ostanki

4. pepelna barva
PREGOVORI: Bacco, tabacco e Venere riducono l'uomo in cenere preg. pijača, tobak in ljubezen človeku kopljejo grob

B) agg. invar. pepelen, pepelne barve:
capelli cenere pepelni lasje

ceniza ženski spol pepel, lužni pepel; prah

Miércoles de Ceniza pepelnična sreda
descubrir la ceniza pozabljene prepire zopet začeti
escribir en la ceniza pisati v pesek
huir de la ceniza y caer en las brasas z dežja pod kap priti
cenizas pl posmrtni ostanki (umrlega)
reducir a cenizas uničiti (v vojni), požgati
vengar las cenizas (de alg.) maščevati smrt (nekoga)

cēnsus -ūs, m (cēnsēre)

1. štetje: eorum,... censu habito,... repertus est numerus milium C et X C.

2. occ. cenitev imetja, štetje prebivalstva, popis državljanov v Rimu; pod cenz. nadzorstvom vsako peto leto na Marsovem polju v „mestni hiši“ (villa publica). Vsak državljan je moral pod prisego prijaviti osebne podatke o sebi in svoji rodbini ter svoje premoženje (zemljišča, denar in sužnje). Na podlagi teh podatkov je cenz. določil davek in odkazal državljanu mesto v eni izmed 35 občin (tribus): eo anno census actus est L. je bil popis prebivalstva, census, qui isto praetore (na Siciliji) sunt habiti Ci., censum instituere L. ali facere Gell., censum censere (staro besedilo): legem censui censendo dicere L. z zakonom določiti cenitev ali ljudsko štetje, sintne praedia censui censenda Ci. Od tod pogosto v pomenu napoved: censum accipere L., res ipsa illum censum repudiaret Ci., censum augere, extenuare Ci., censum deferre ali profiteri T. izpovedati, censum emendare Icti. naknadno izpovedati.

3. met.
a) cenitveni zapis, davčni popis, popis državljanov, tudi zemljiška knjiga, kataster: cum Gracchum censu prohibuisset Ci., non inrepsisse in censum dicitur Ci., censu excludere L. prepovedati sprejem v imenik državljanov, in censum referre L., Fl., Ulp. (Dig.)
b) pri cenitvi napovedano premoženje, imetje, lastnina: homo sine honore, sine censu Ci., homo tenui censu H., dives antiquo censu H., c. privatus H. zasebna last, dat census honores O. demittere censum in viscera (pognati po grlu) O., C milium aeris aut maior census L., census equestris (= 400000 sestercev) Suet., c. senatorius (= 800000 sestercev) Suet. inops censu Ps.-Q., c. mobilis Amm. premično blago, censūs capere (zarubiti) Pl.
c) od cenitve odvisen lastninski davek: sine censu Cod. I.

centēsimus 3, num. ordinale (centum) stoti Pl., Plin., centesima lux ab interitu Clodii Ci., legis unum et centesimum caput Ci. 101 poglavje; v poljedelstvu o stoternem pridelku: ex eodem semine redire cum centesimo Varr. (o fižolu). Od tod subst. centēsima -ae, f (sc. pars) stotinka, odstotek: quod coactores faciunt in centesima Ci., tributum ex centesima collatum Ci. ep., centesimae vectigal T. enoodstotni davek, centesima rerum venalium T. enoodstotni prodajni davek; pl. centēsimae -ārum, f pomeni odstotek na mesec, torej 12 letno, kar je veljalo za oderuške obresti; cum pecunia esset posita..., binis centesimis faeneratus est Ci. je jemal oderuške obresti po 24 odstotkov, perpetuae c. Ci. ep. obrestne obresti, sanguinolentae c. Sen. ph., minoris centesimis ab aliquo nummûm movere non posse Sen. ph. ne pod 12 odstotki letno.

centō -ōnis, m (prim. gr. κέντρον suknja iz cunj)

1. krparija, zaplate, cunje, skrpano oblačilo itd.: Ca., Petr., Col., Plin. idr., centones iniecerunt, ne tela tabulationem perfringerent C. skrpane blazine in cunje; kot kape pod šlemom Amm.; preg.: centones alicui sarcire Pl. natvesti komu kaj, nalagati ga.

2. pren. centon, zvrst pesmi, skrpane iz raznih verzov drugih pesmi: Cento Nuptialis Aus. — Centō Centon, rim. priimek, npr. C. Claudius Cent. Gaj Klavdij Centon, konz. l. 240: Ci.

cerchiato agg. obdan, obkrožen:
occhi cerchiati kolobarji pod očmi

cerné, e [sɛrne] adjectif obkrožen

avoir les yeux cernés imeti temne kolobarje pod očmi

cero moški spol ničla

tres grados bajo (sobre) cero 3° pod (nad) ničlo
ser (un) cero (a la izquierda) (fig) biti ničla
empataron a cero tantos (šp) tekma se je končala neodločeno 0 : 0

cervīx -īcis, redko v sg., nav. pl. cervīcēs -um, f

1. vrat, tilnik, šija: Varr., Lucr., T. idr., caput a cervice revulsum Enn. fr., boum cervices natae ad iugum Ci., cervix equi L., equina V., cervices frangere civium Ci. vrat zlomiti državljanom = usmrtiti državljane, serpens tumidis cervicibus Ci. z napihnjenim vratom, dare bracchia cervici H. objeti okoli vratu, pendere in cervice O., Pr., cervici imponi V. na pleča sesti, zajahati okoli vratu; od tod pogosto pren.: suis cervicibus rem publicam sustinere Ci. nositi na svojih plečih, iugum rigida cervice subire Cu. nerad ukloniti vrat pod jarem, cuius a cervice iugum servile deiecerat Ci. se je otresel jarma, cervices dare alicui Ci. vrat dati komu = dati se komu usmrtiti, cervices dare crudelitati Ci. vrat upogniti krutosti = krutost prenašati, trpeti; pogosto o sovražniku ali nevarnosti: hostis in cervicibus est L . visi komu na glavi, je za petami, velut in cervicibus habere hostem L., bellum ingens in cervicibus erat L. vojna je bila pred vrati, in cervicibus stat Cu.

2. met. moč, jakost, smelost: qui tantis erunt cervicibus recuperatores Ci.

3. pren. vrat, grlo stvari: cervices fistularum Vitr., cervix amphorae Petr., Mart., c. Peloponnesi Plin. = Istmos.

chair [šɛr] féminin (živo, surovo, sadežno) meso; sesekljano, zmleto meso; koža; poltenost, spolni nagon

de chair et d'os iz mesa in kosti
en chair et en os živ, utelešen; osebno
en pleine chair globoko, figuré prav v srcé
entre chair et cuir pod kožo
ni chair ni poisson ne krop ne voda, ne ptič ne miš
des bas couleur chair nogavice (kot koža) rožnate barve
chair à canon hrana za topove
chair d'une poire meso pri hruški
chair de mouton bravina, ovčje meso
chair de poule kurja polt
chair vive živo, zdravo meso
être bien en chair biti lepo rejen
donner la chair de poule à quelqu'un koga prestrašiti
parents masculin pluriel selon la chair pravi (ne adoptivni) starši
c'est la chair de sa chair to je njen otrok
(religion) le Verbe s'est fait chair beseda je meso postala
(religion) vendredi chair ne mangeras ob petkih ne jej mesa

Chalcis -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Χαλκίς) Halkida,

1. glavno evbojsko mesto ob Evripu, z mostom povezano s celino, rojstni kraj gr. govornika Izeja in pesnikov Evforiona in Likofrona: N., L., Vell. idr., imenovano tudi Chalc. Euboeae Plin. Evbojska Halkida. Od tod adj.
a) Chalcidēnsis -e halkidski, iz Halkide: hospes L., cum Timagora Chalcidense Plin.; subst. pl. Chalcidēnsēs -ium, m Halkidci, preb. Halkide: L., Plin., ali sploh halkidski Jonci na Evboji, ustanovitelji mnogih naselbin (najstarejše so bile Cumae Kume, ki so same ustanovile naselbini Nolo in Abelo): Iust.
b) Chalcidicēnsis -e, halkidski: colonia (= Cumae) Gell.
c) Chalcidicus 3 (Χαλκιδικός) α) halkidski: Euripus Ci., creta Varr., Plin., galli Varr., fici Varr., Col., versus V., Q. pesnika Evforiona, arenae Val. Fl.; subst. Chalcidicum -ī, n (sc. conclave ali aedificium) halkidska soba, nekakšna soba v vogalu bazilik na obeh straneh tribunala: Vitr.; occ. prostorna soba v gr. hišah: Arn., Aus. β) pesn. = kumski (ker so Kume halkidska naselbina): arx (= Cumae) V., litora, turres Stat., carmen Stat. kumske Sibile, Nola Sil. (gl. spredaj pod Chalcidēnsis).

2. Chalcis ad Belum Halkida ob Belu, mesto v Kelesiriji: Plin.

3. gr. mesto v Arabiji: Plin.

4. otok pri Etoliji: Plin.

5. zaliv v Etoliji: Plin.

changer [šɑ̃že] verbe transitif iz-, za-menjati; spremeniti (en v); predrugačiti; dati sveže perilo (quelqu'un komu); verbe intransitif spremeniti se

se changer preobleči se, menjati obleko; pretvoriti se, preobraziti se (en v)
changer d'adresse spremeniti naslov
changer d'air spremeniti zrak, drugam iti
changer de l'argent, un billet menjati denar, bankovec
changer d'avis premisliti si
changer de batterie (figuré) seči po drugih sredstvih
changer en bien, en mal poboljšati se, poslabšati se
changer de cap (aéronautique) spremeniti smer poleta
changer de carrière menjati poklic, presedlati
changer de chemise preobleči srajco
changer son cheval borgne contre un aveugle (figuré) priti z dežja pod kap
changer de conversation, (populaire) de disque obrniti pogovor drugam
changer de coiffure spremeniti pričesko
changer de couleur spremeniti barvo, prebledeti
changer de crémerie (figuré) kam drugam iti
changer la distribution des rôles (théâtre) spremeniti zasedbo vlog
changer les draps preobleči posteljo
changer un enfant, un malade preobleči otroka, bolnika
changer son fusil d'épaule (figuré) privzeti drugačno taktiko, drugače se stvari lotiti
changer d'habits, de vêtements preobleči se
changer les idées à quelqu'un koga na druge misli spraviti
changer de logement preseliti se
changer de mains menjati lastnika
changer de pas menjati korak
changer de place premestiti se
changer de résidence spremeniti bivališče
changer de route (marine) spremeniti smer (vožnje)
changer subitement sprevreči se (vreme)
changer (de train) prestopiti (v drug vlak)
changer de vitesse menjati, preklopiti brzino
il a beaucoup changé zelo se je spremenil
cela vous change (familier) to je razlika, to je (sedaj) drugače za vas
les temps sont bien changés! časi so se spremenili!
cela ne change rien à l'affaire to na stvari nič ne spremeni
(familier) et pour changer, vous êtes encore en retard in kot po navadi ste spet zamudili

Charēs -ētis, m (Χάρης) Haret,

1. kipar iz rodoškega mesta Linda, Lizipov učenec: Corn., Plin.

2. atenski vojskovodja v Demostenovem času: N.

3. Atenec, poveljnik pod Darijem v boju proti Aleksandru Vel.: Cu.

4. gr. zgodovinopisec iz Mitilene: Plin., Gell.

charge [šarž] féminin breme, tovor, teža; vozno blago; obremenitev (tudi commerce); militaire, électricité naboj, polnitev; služba, obveznost, naloga, odgovornost; stroški; davek, pristojbine; (juridique) obtožba, točka obtožbe; militaire napad, naskok, juriš; lov, zasledovanje; pretiravanje, satira, karikatura; chimie polnilo; familier batine

charge d'âmes dušebrižništvo
charge à la batonnette naskok z bajonetom
charge de bombes tovor bomb
charge complète poln vagon tovora
charge d'exploitation obratni stroški
charge fiscale davčno breme
charge maxima admissible največja dopustna obremenitev
charge publique javna služba; javna dajatev
charge sociale socialna bremena
à ma charge na moje stroške
à charge de revanche proti revanši, oddolžitvi, vrnitvi usluge, vzajemnosti
il peut utiliser ma voiture à charge pour lui de la maintenir en bon état lahko uporablja moj avto, s pogojem da ga vzdržuje v dobrem stanju
en charge (él) pod obremenitvijo, pod napetostjo
bête féminin de charge tovorna žival
devoirs masculin pluriel d'une charge uradne, službene dolžnosti
essai masculin de charge poskus, poskušnja obremenitve
femme féminin de charge služkinja, postrežnica
perte féminin de charge izguba napetosti
portrait masculin en charge karikaturen portret
prise féminin en charge prevzem
témoin masculin à charge obremenilna priča
s'acquitter d'une charge izpolniti obveznost
aller au delà de sa charge prekoračiti svoja uradna pooblastila
avoir charge de imeti nalog(o) za
avoir ses parents à charge vzdrževati svoje starše
en avoir sa charge (familier) dobiti, imeti svoj del
battre, sonner la charge bobnati, trobiti k napadu
entrer en charge nastopiti službo
être à la charge de quelqu'un biti, iti komu v breme (commerce)
il est à la charge de son frère brat ga vzdržuje
être, se mettre, tomber à la charge de quelqu'un biti, pasti komu v breme
être à charge de quelqu'un biti komu v breme, v nadlego
ce film est une charge de la vie américaine ta film je satira na ameriško življenje
mettre en charge nakopičiti, nabrati, zbrati
occuper une charge opravljati službo
payer la charge (figuré) nositi breme
prendre en charge quelque chose prevzeti odgovornost za kaj, nekaj v svoje roke vzeti; prevzeti; sprejeti
prendre en charge un orphelin vzeti siroto v oskrbo
revenir à la charge obnoviti napad, spet iti v napad, figuré še enkrat (kaj) poskusiti

chaud, e [šo, d] adjectif topel, vroč, gorak; vročekrven; vnet, goreč; nujen; živ (stil); svež (novica); ki se goni (žival); masculin toplota, gorkota, vročina

animaux masculin pluriel à sang chaud toplokrvne živali
paroles féminin pluriel chaudes tople besede
chaud! chaud! hitro! hitro!
attraper un chaud et un froid nakopati si prehlad
j'ai chaud toplo, vroče mi je
j'ai eu chaud vroče mi je postalo, ustrašil sem se
il a les pieds chauds (figuré) dobro se mu godi
avoir la tête chaude hitro vzkipeti, biti vročekrven
je ne suis pas très chaud pour nisem preveč navdušen za
cela ne me fait ni chaud ni froid to me pušča ravnodušnega
il fait chaud toplo, vroče je
il y faisait chaud (figuré) vroče je bilo tam
faire des gorges chaudes de quelque chose glasno in zlobno se norčevati iz česa
manger, boire chaud jesti, piti kaj toplega
mettre, tenir au chaud na toplo dati, na toplem držati
pleurer à chaudes larmes bridko jokati
prendre chaud dans la course segreti se v teku
tenir chaud à quelqu'un greti koga
tomber de fièvre en chaud mal priti z dežja pod kap
je viens tout chaud vous dire ... brez odlašanja, takoj prihajam, da vam povem ...
le rendre tout chaud takoj se maščevati
il faut battre le fer pendant qu'il est chaud treba je kovati železo, dokler je vroče

check³ [ček] samostalnik
ustavitev, ovira, prekinitev
ameriško ček; račun; vstopnica; nalepni listek, etiketa; kupon; žeton; kontrola
množina kockasto blago; špranja

ameriško certified check od banke overjen ček
check please! plačati, prosim
to hand (ali pass) in one's checks umreti
to have a check upon s.o. krotiti koga
to hold (ali keep) in check zadrževati koga
to keep a check on s.th. imeti kaj pod kontrolo

cheval [šəval] masculin konj; technique konjska moč; familier velika in močna ženska

à cheval na konju, jahaje, jež
à cheval sur un tronc d'abre jahaje na drevesnem deblu
cette propriété est à cheval sur deux communes to posestvo leži v dveh občinah
cheval alezan rjavec (konj)
cheval-arçons konj (telovadno orodje)
cheval à bascule gugaln konj
cheval de bât, de charge, de somme tovorni konj; figuré človek, ki mu vse natovorijo
cheval de bataille bojni konj; figuré konjiček, hobby; glavni argument; geslo
cheval à la besogne, à l'ouvrage, pour le travail konj za delo, figuré neutrudljivo delavna oseba
cheval de bois koza (telovadno orodje); pluriel vrtiljak
cheval de carrosse kočijski konj, figuré surovež, grobijan
cheval de chasse lovski konj
cheval de course dirkalni konj
cheval échappé (figuré) nepremišljen človek, predrznež, tvegavec
cheval entier žrebec
cheval de frise (militaire) španski jezdec (žična ovira)
cheval de labour konj za oranje
cheval marin morski konjiček
cheval noir vranec
cheval (de) pur sang čistokrven konj
un vieux cheval de retour (populaire) za isti prestopek že večkrat kaznovan obtoženec
cheval de selle jahalni konj
cheval de trait vprežni konj
cheval vapeur (CV, Cheval) konjska moč
une quatre chevaux avto štirih konjskih moči
(populaire) ce n'est pas le mauvais cheval on ni zloben
(familier) c'est le bon (le mauvais) cheval (figuré) ta človek ima šanse (nima šans), da ...
costume masculin, pantalon masculin de cheval jahalna obleka, jahalne hlače
course féminin de chevaux konjske dirke
crottin masculin de cheval konjska figa
dressage masculin du cheval konjška dresura
fièvre féminin de cheval (médecine) visoka temperatura
homme masculin de cheval (strasten) jezdec, jahač
remède masculin de cheval močno zdravilo, rigorozna metoda zdravljenja
viande féminin de cheval konjsko meso
aller à cheval, faire du cheval jezditi, gojiti jahalni šport
arriver à cheval prijahati, prijezditi
changer son cheval borgne contre un aveugle (figuré) priti z dežja pod kap
être à cheval jahaje sedeti, figuré jahati (sur les règles na pravilih)
loger à pied et à cheval pod streho vzeti, prenočiti pešce in potnike na konju
monter un cheval sans selle, à poil zajahati konja brez sedla
monter à cheval zajahati konja
monter sur ses grands chevaux vzkipeti; planiti kvišku, zviška gledati na koga
partir à cheval odjezditi
cela ne se trouve pas dans te pas d'un cheval to se ne najde kar na cesti, to ni lahko najti, dobiti (npr. veliko vsoto denarja)
il n'est si bon cheval qui ne bronche (proverbe) motiti še je človeško
à cheval donné on ne regarde pas à la bouche (ali: bride, dent) podarjenemu konju ne glej na zobe