Franja

buffer [bʌ́fə] samostalnik
železnica odbojnik, odbijač, blažilec; puška, pokalica
sleng starokopitnež
navtika, sleng krmarjev pomočnik; fante

old buffer stari bedak
buffer state nevtralna državica med dvema sovražnima državama

bukov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ bükk, bükkfaHodimo po prelepi naravi, med hrastovimi in bukovimi gozdovi, ki v višjih legah preidejo v smrekove in borove gozdove. ▸ A csodálatos természetben sétálunk, magasabban a tölgyeseket és a bükkfaerdőt fenyvesek váltják fel.

2. (izdelan iz bukovega lesa) ▸ bükk
3. (o barvi) ▸ bükk
4. neformalno, izraža negativen odnos (neumen; trapast) ▸ fafejű, tuskó
Song Meiling je pojasnila, da ima njen bukovi soprog približno toliko inteligence, karizme in voditeljskih lastnosti kot molzna krava. ▸ kontrastivno zanimivo Song Meiling elmondta, hogy fafejű férjének intelligenciája, karizmája és vezetői képessége annyi, mint egy fejőstehéné.

bump² [bʌmp]

1. prehodni glagol
udariti, treščiti, močno suniti, zadeti, raniti; prehiteti (čoln pri tekmi)
ameriško, sleng obstreljevati

2. neprehodni glagol (against, on)
zaleteti se; suvati; drdrati (voz); bukati (kot bukač) (from)
izriniti

bump race veslaška tekma med univerzama Oxford in Cambridge
to bump off ameriško, sleng nasilno odstraniti, ubiti

burdō -ōnis, m (najbrž osko-umbr.) mezeg, križanec med žrebcem in oslico (mulus je križanec med oslom in kobilo): Ulp. (Dig.), Vulg. — Kot priimek Burdō -ōnis, m Burdon, npr. Iulius Burdo T. — Soobl. burdus -ī, m: Acr.

Burgundiōnēs -um, m: Plin. ali Burgundiī -ōrum, m: Amm. Burgundci, gotsko ljudstvo; vzhodni Burgundci so prebivali med Odro in Vislo, zahodni pa ob gornjem Menu; sg. kolekt. Burgundiō -ōnis, m Burgundec: Sid.; adj. Burgundiōnēs equī burgundski konji, burgundci: P. Veg.

Bȳzācium -iī, n (Βυζάκιον) Bizakij, afr. pokrajina med reko Tritonom in Malo Sirto: Varr., Plin. Od tod adj.

1. Bȳzācēnus 3 (Βυζακηνός) bizaški: provincia Cod. Th., Cod. I.; subst. Bȳzācēnī -ōrum, m Bizakijci, preb. Bizakija: Cod. Th., Prob. (Bizaceni).

2. Bȳzācius 3 bizaški: rura Sil.

cacciare

A) v. tr. (pres. caccio)

1. loviti:
cacciare le lepri loviti kunce; ekst. goniti, preganjati

2. odgnati, odganjati; zapoditi (tudi pren.):
cacciare la malinconia odganjati otožnost
cacciare qcn. a pugni e calci koga zapoditi z udarci in brcami

3. spraviti, spravljati; dati, dajati; vtakniti, vtikati:
cacciare qcn. in prigione vtakniti koga v ječo, koga spraviti za zapahe
cacciare le mani in tasca roke dati v žep
dove hai cacciato gli occhiali? kam si spravil očala?
cacciare qcs. in testa a qcn. komu kaj vtepsti v glavo

4. potegniti, potezati:
cacciare (fuori) il coltello potegniti nož
cacciare un grido zakričati

B) v. intr. iti na lov

C) ➞ cacciarsi v. rifl. (pres. mi caccio) vriniti, vrivati se; mešati se:
cacciarsi tra la folla pomešati se med množico
cacciarsi nei pasticci v težave zabresti; ekst. skriti se:
dove ti eri cacciato? kam si se skril?

cacio m (pl. -ci) toskansko sir:
essere alto come un soldo di cacio biti pedenj mož
gli è caduto il cacio sui maccheroni pren. sekira mu je padla v med
essere pane e cacio pren. biti kot rit in srajca

Cadmus -ī, m (Κάδμος = vzhodnik, iz hebr. kadema = jutrova dežela) Kadem,

1. samogovoreče ime fen. priseljencev v Beotiji; poseb. Kadem, mitološki sin fen. kralja Agenorja, ki je med iskanjem svoje sestre Evrope prišel v Beotijo in tam ust. Kadmejo; s seboj je prinesel fen. črkopis, iznašel topljenje rude in se nazadnje spremenil v kačo: Ci., H., O. idr.; Cadmi soror O. = Evropa kot del sveta, Cadmi nigellae filiae ali Cadmi filiolae atricolores Aus. (o Kadmovih črkah). Od tod adj.
a) Cadmēus 3 (Καδμεῖος) Kadmov, kademski: Thebae Pr. ker jih je ust. Kadem, mater (= Agaue Agava, Kadmova hči) Tib., Sen. tr., cistae Sen. tr. bakhovski (ker je Bakh Semelin sin, torej Kadmov vnuk); pesn. = α) tebanski: Dirce Lucan., iuventus Stat. β) feniški (ker je bil Kadem Feničan): Tyros Pr.; od tod γ) kartažanski: genus, manus, stirps Sil. Subst. Cadmēa -ae, f (sc. arx) Kadmeja, trdnjava v Tebah, ki jo je dal zgraditi Kadem: N.
b) Cadmēius 3 (Καδμήϊος) Kadmov, kademski: Ino Sen. tr., genetrix (= Agaue) Stat., heros (= Tebanec Polynices) Stat., seges Val. Fl. zmajevi zobje, ki jih je posejal Kadem.
c) pesn. Cadmēis -idis ali -idos, acc. -ida, f (Καδμηΐς) kademska, Kadmova, tebanska: arx, domus, matres O.; subst. Kadmovka, Kadmova hči = Semele ali Ino O. = Agaue Ps.-V. (Cul.) = Agaue, Ino in Autonoe Sen. tr. — Subst. Cadmogena -ae, f (Cadmus in genere = gīgnere) Kadmova rojenka (hči): Semela Acc. fr.

2. Kadem iz Mileta, logograf in eden prvih gr. prozaikov (malo pred perz. vojnami): Plin.

3. kruti rabelj v Horacijevem času: cives tradere Cadmo H.

4. karsko gorovje: Plin.

cadus -ī, m (gr. κάδος iz hebr. kad, prim. sl. kad -i, f) prsten vrč stožčaste oblike, poseb. za vino: Pl., vina cadis onerarat Acestes V., cadi fragiles O.; met. vino: H., Tib. Kot posoda za olje, sočivje, smokve idr.: Plin., za med, denar: Mart., za pepel umrlih = pepelnik, žara: ossa lecta cado V., kot lonec za cvetice: Plin., kot posoda za rabo pri žrtvovanju: cadus ligneus Aur., kot votla mera za tekočine = 12 kongijev ali 72 sekstarijev: Luc. fr., Varr. fr. (oba z gen. pl. cadûm), Vulg.

caeles -litis, abl. sg. -e, gen. pl. -um (caelum2) nebeški (= ki biva v nebesih); o bitjih: di Enn. ap. Ci., agricolae (= Ceres in Bacchus) Tib., Venus Ap., deus Amm.; kot subst. masc. nebeščan, bog, božanstvo: caeles novus ali recens O. = med bogove sprejeti cesar, poboženi cesar; večinoma v pl.: rex caelitum H., caelitibus fecisse metum O., quaecumque feret voluntas caelitum Cat.; o rečeh: regna O., aula M., mensa Paul. Nol.

caelum² -ī, n (iz *caidlom; prim. lat. caesius)

1. nebo, nebesa, nebesni svod, nebesni obok: o caelum, o terra, o maria, Neptuni Pac. ap. Varr., Iovis nutu calum, terra, maria reguntur Ci., loca naturae... prima duo, caelum et terra L., Faleriis caelum findi velut magno hiatu visum H., te dea, te fugiunt venti, te nubila caeli V., quidquid deorum in caelo regit O.; poseb.
a) kot kraj nebesnih in zračnih pojavov: de caelo fit aliquid Ci. na nebu se pojavlja znamenje, totius caeli descriptio Ci., contemplatio caeli Ci., cadunt caelo fulgura V., fulmina iaciuntur de caelo L., de caelo tangi L., V. ali percuti Ci. = ici e caelo Ci. biti od strele zadet, demittere caelo nimbos O., imbres O., de caelo servare Ci. paziti na nebesne pojave, caelo albente C. ko se je danilo, caelo vesperascente N. pod večer, v mraku; preg.: quid si nunc caelum ruat? Ter. (o praznem strahu), caelum ac terras miscere L. ali maria omnia caelo miscere V. kar je spodaj, gor spraviti = na glavo preobrniti, findere caelum aratro O. (o nemogočih stvareh), toto caelo errare Macr. močno se motiti; (dic ubi) tris pateat caeli spatium non amplius ulnas V. (uganka, ki meri na nekega Celija iz Mantove, ki si je pri prodaji svojega zemljišča pridržal tri lakte za grob.)
b) kot bivališče bogov: Pompeius de caelo delapsus Ci. poslan od bogov; met.: caelo gratus omni V. vsem nebeščanom, commercia caeli O. občevanje z bogovi, me assere caelo O. med bogove, quid me caelum sperare iubebas V. božanstvo, caelo Musa beat H. z nesmrtnostjo, dicare caelo Augustum Plin. iun. ali caelum decernere alicui T. koga med bogove uvrstiti (o poboženju), in caelo sum, digito caelum attingo Ci. ep. presrečen sem, srečen sem kakor v nebesih, conlegam de caelo detraxisti Ci. si spravil ob slavo.

2. nebeška višina, višina, visokost: boat caelum fremitu virûm Ter., ad caelum manus tendere C. ali tollere H. proti nebu, animum caelo fero V., it caelo (dat.) clamor V.; hiperbola: iuncta caelo montium iuga L. nebotični vrhovi, exiit ad caelum arbor V.; pren.: in caelum... Cato tollitur Ci., Caesar fertur in caelum Ci., rem gestam in caelum efferre Ci. ep., aequare aliquid laudibus caelo V. do nebes povzdigniti.

3. obnebje, ozračje, zrak: potestne tibi huius caeli spiritus esse iucundus? Ci., cui repente caelum, solum, aquam terramque ademerint Ci., ferri per caelum V., densitas caeli Vitr.; podnebje, ozračje, vreme: haec natura loci caelique est Ci., pingue et concretum caelum Ci., c. crassum, salubre Ci., aestuosum Col., grave Suet., molle Plin., mitissimum L., varium caeli praediscere morem V. nestanovitnost, c. crebris imbribus ac nebulis foedum T.

4. met.
a) stran neba: sub quo caelo natus sum L., caelum, non animum, mutant, qui trans mare currunt H., hoc animal negatur vivere in alio caelo Plin.
b) obzorje, horizont: cuicumque particulae caeli officeretur V., nox humida caelum abstulit V.

5. pren. obokana votlina, obok, svod: camerarum caelum Vitr., cerebrum est proximum caelo capitis Plin. — Pooseb. Caelum -ī, n = Caelus (gl. caelus) Nebo, bog neba (nebes): Hyg. — Soobl. (z odpahnjeno končnico) cael, n, indecl.: divom domus altisonum cael Enn. ap. Aus.

Opomba: V klas. dobi se rabi le sg., šele pozneje je (zlasti pri pesnikih) prišel v rabo heterocl. pl. caelī -ōrum, m od subst. caelus.

Caere, n, indecl. Cera, eno izmed 12 prastarih etr. mest severozahodno od Rima, sprva (gr.) Argylla, pozneje Καίρη ali Καιρέα: L., V., Plin. Od tod adj.

1. Caeres (Caerēs) -itis ali -ētis cerski, iz Cere: pax populo Caeriti data, Caeritem populum misericordia consanguinitatis Tarquiniensibus adiunctum fama ferebat L., aquae Caeretes L. = aquae Caerites Val. Max., Caerete domo V. po pristojnosti iz Cere; subst. Caerĭtēs (Caerētēs) -um, m Cerjani, preb. Cere: L.; ti so sicer imeli rim. državljanstvo, ne pa tudi pravice glasovanja (suffragium) in drugih častnih pravic (bili so aerarii); od tod tabulae Caerites ali Caeritum seznam takih državljanov: Caerite cerā (= tabulā) digni H. vredni, da se prestavijo med Cerjane (erarijce), da izgubijo državljanstvo = Caerites fieri Gell.

2. Caerētānus 3 cerski: amnis Plin.; subst.
a) Carētāna -ōrum, n α) (sc. vina) cerska vina: Mart. β) (sc. praedia) vaška posestva pri Ceri: Col.
b) Caerētānī -ōrum, m Cerjani: Val. Max.

Caesar -aris, m (gr. Καῖσαρ) Cezar, ime Julijevega rodu. Poseb.

1. L. Iulius Caesar Lucij Julij Cezar, konz. l. 90: Ci. idr.

2. njegov brat C. Iulius Caesar Strabo Gaj Julij Cezar Strabon, dober govornik; oba brata je l. 87 ubil marijevec Gaj Flavij Fimbrija: Ci.

3. C. Iulius Caesar Gaj Julij Cezar, sloviti državnik, vojskovodja, govornik in pisatelj, roj. l. 100, umorjen l. 44 v zaroti: Ci., S., T. idr.

4. njegov posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus, pozneje Augustus Gaj Julij Cezar Oktavijan Avgust (gl. Octāvius). Za njim so imeli vsi rim. ces. naslov Caesar (apel. = cesar) s pridevkom Augustus; po Hadrijanu se je vladajoči ces. imenoval Caesar Augustus, določeni prestolonaslednik pa samo Caesar: Aur.

5. Germānicus Caesar Germanik Cezar (gl. Germānicus pri Germānī.) — Od tod adj. Caesareus 3
a) Cezarjev (= Gaja Julija Cezarja), cezarski: nomen, numen, voltus, sanguis O., forum Stat. (ki ga je osnoval Cezar).
b) cesarski: amphitheatrum Mart. (ki ga je dal zgraditi ces. Domicijan), leones Mart. (ki jih je dal ces. Domicijan za boje z zvermi). Caesariānus (v pozni lat. Caesareānus) 3
a) Cezarjev (= Gaja Julija Cezarja), cezarski: Caesarianum civile bellum N., aequitas Val. Max., partes Plin., eques Mart., orationes Serv. hvalilni Ciceronovi govori pred Cezarjem in njemu v slavo; subst. Caesariānī -ōrum, m cezarjevci, cezarjanci, Cezarjevi privrženci v državljanski vojni: Auct. b. Afr., Fl.
b) cesarski, cesarjev (gen. pl.): collyrium Cels., Pallas Mart. (ki jo je Domicijan posebno častil), imperium, Caesareanorum temporum scriptores Vop.; subst. Caesariānī -ōrum, m cesarski služabniki ali uradniki v rim. provincah: Cod. Th., Cod. I. Caesariēnsis -e Cezarski, ime več krajev, npr.: Mauretania Caes. = vzhodni del Mavretanije: Plin., T., Colonia Caes. Icti. Caesarīnus 3 Cezarjev (= Gaja Julija Cezarja), cezarski: celeritas Ci. ep. Z gr. obrazilom (Καισάρειος) nav. le subst. fem. Caesarēa (Caesarīa) Cezareja (Cezarija) = Cezarjevo (sc. mesto), ime več mest
a) obmorsko mestece v Palestini na meji med Galilejo in Samarijo: T., Eutr., Amm.; preb. Caesariēnsēs -ium, m Cezarejci: Plin., Ulp. (Dig.).
b) glav. mesto Cezarske Mavretanije, prej Iol: Mel., Plin., Eutr.
c) glav. mesto Kapadokije: Auct. b. Alx., Plin., Eutr.
č) mesto v Fenikiji, ki so ga poselili Rimljani, prej Arca ali Arcēna urbs, roj. kraj ces. Aleksandra Severa: Aur., Lamp.
d) mesta v Kilikiji, Mali Armeniji, Pizidiji in Trahonitidi: Plin.
e) Caesarea Augusta Cezaravgusta (gl. Caesaraugusta).

calcio¹ m (pl. -ci)

1. brca:
prendere a calci qcn. koga obrcati
mandare via a calci qcn. pren. koga surovo napoditi
dare un calcio a qcn., trattare qcn. a calci pren. surovo ravnati s kom
dare un calcio a qcs. pren. kaj zavrniti, čemu se odreči
dare dei calci alla greppia pren. dobroto poplačati z žaljivkami
questi argomenti fanno a calci ti argumenti se bijejo med sabo

2. šport nogomet:
calcio americano ameriški rugby

3. šport strel:
calcio di punizione kazenski strel
calcio di rigore enajstmetrovka
calcio d'angolo kot

calle ženski spol ulica, cesta, aleja, drevored; izhod, izgovor, pretveza

calle de árboles drevored
calle hita od hiše do hiše
abrir calle, hacer calle prostor napraviti, pot utreti
alborotar la calle delati mnogo hrupa
coger la calle oditi, proč iti
doblar la calle zaviti okoli vogala
echar algo a (en) la calle v javnost prinesti nekaj, obesiti na veliki zvon, raztrobiti
echar (plantar, poner, dejar) a uno en la calle koga pred vrata postaviti, ven vreči; odpustiti iz službe; grobo zavrniti
echarse a la calle stopiti v javnost; upreti se
llevar(se) a uno de calle obvladati, premagati koga; prepričati koga
pasear (rondar) la calle a una mujer dvoriti ženski
quedar(se) en la calle ostati (biti) na cesti
sacar (echar) a la calle med ljudi prinesti, javno objaviti
tomar la calle k sili poseči
movimiento de las calles cestni promet
azotar calles potepati se po ulicah, potikati se po cestah
coger las calles zapreti ulice
ir desempedrando las calles drveti skozi ulice (po cestah)

Callistō -stūs, dat., acc. in abl. -stō, f (Καλλιστώ „Prelepa“, samogovoreče ime lepe žene) Kalisto (gen. Kaliste), mitološka hči arkadskega kralja Likaona, Dianina lovska tovarišica, Arkadova mati. Ljubosumna Junona jo je spremenila v medvedko, katero je Diana ustrelila, Jupiter pa jo je uvrstil med ozvezdja (Helice, Arctus maior ali Ursa maior Veliki medved, Veliki voz) na nebu: O., Cat., Pr., Hyg., Col.

cámara ženski spol soba, izba, kamra; zbornica; dvorana; kašča; kamera; zračnica; medicina stolica

cámara acorazada oklepna blagajna
cámara alta, cámara de los lores (angleška) lordska zbornica
cámara ardiente, cámara mortuoria s črnino zastrta razsvetljena soba z mrtvaškim odrom
cámara baja, cámara de los comunes (angleška) spodnja zbornica (parlament)
cámara de comercio (e industria) trgovska (in industrijska) zbornica
cámara del corazón srčni prekat
Cámara de (los) Diputados poslanska zbornica
cámara fotográfica fotografska kamera
cámara frigorífica hladilnica
cámara o(b)scura temnica
cámara portátil ročna kamera
cámara submarina podvodna kamera
ayuda de cámara komorni strežaj
doncella de cámara hišna
gentilhombre de cámara komornik
médico de cámara kraljevi telesni zdravnik
pintor de cámara dvorni slikar
hacer cámara na potrebo iti
cámaras pl (med) driska
padecer cámaras bolehati na driski
tener cámaras en la lengua izklepetati, izblekniti

Cambūniī montēs Kambunsko gorovje, ki tvori mejo med Makedonijo in Tesalijo: L.

camino moški spol pot, (deželna) cesta; potovanje, hoja

camino de Madrid na poti v Madrid
camino carretero, camino carril kolovozna pot
camino de herradura jezdna pot
de hierro železnica
camino hondo soteska
camino real glavna cesta
camino de ruedas kolovozna pot
camino trillado shojena pot; stara navada, zastarela razvada
camino vecinal občinska, vaška pot
abrir camino pot utreti; prinesti rešitev
cerrar el camino zapreti pot
echar por un camino pot ubrati
entrar (meter) a uno por camino koga k pameti spraviti
ir (ser) fuera de camino motiti se, nepremišljeno ravnati
llevar camino biti pravilen, imeti svoj vzrok; imeti videz
ponerse en camino iti (kreniti) na pot
romper el camino iti na čelu, začeti pohod
salir al camino priti komu naproti
tomar un camino ubrati pot, iti po poti
de camino spotoma, mimogrede
a medio camino na pol pota
por el camino spotoma, med potjo