Franja

Zadetki iskanja

  • dráma drame moški spol , œuvre ženski spol dramatique; théâtre moški spol dramatique

    idejna drama drame moški spol, théâtre moški spol d'idées
    drama v petih dejanjih drame moški spol en cinq actes
    Ljubljanska Drama le Théâtre Dramatique de Ljubljana
  • dŕgniti (-em) imperf.

    1. strofinare, stropicciare; fregare; grattare, raschiare:
    drgniti tla s krpo strofinare il pavimento con lo straccio
    drgniti si roke stropicciarsi le mani

    2. pejor. grattare (uno strumento)

    3. pren. (cvrčati) stridere, frinire (cicala, grillo)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. drgniti šolske klopi scaldare i banchi
    pren. drgniti nekaj let isto obleko portare più anni lo stesso vestito
    pren. drgniti se ob koga (obregniti se) investire qcn. in malo modo
  • drúg (-a -o)

    A) adj.

    1. altro:
    druge izbire ni non c'è altra scelta
    zaenkrat nimam drugega dela per ora non ho altro da fare

    2. (ki se po lastnosti razlikuje od določenega) altro, diverso:
    poizkusiti na drug način provare in un altro modo

    3. (ki v kaki skupini obstaja poleg navadnega in se od tega razlikuje) altro:
    šole in drugi vzgojni zavodi le scuole e gli altri istituti educativi

    4. pog. (tuj) altro, estraneo:
    na starost je moral živeti pri drugih ljudeh da vecchio dovette vivere con estranei
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne razumeti drugega jezika kot palice intendere soltanto l'argomento della forza
    pog. biti v drugem stanju essere incinta, in stato interessante
    zapihal je drug veter sono cambiate le circostanze
    z drugimi besedami in altre parole
    biti drugih misli cambiare idea
    pog. pren. to je pa druga pesem (questo) è un altro paio di maniche
    PREGOVORI:
    drugi kraji, druge navade paese che vai usanze che trovi

    B) drúgi (-a -o) m, f, n

    1. altro:
    mi se strinjamo, drugi pa niso zadovoljni noi siamo d'accordo, gli altri invece non sono contenti
    želite še kaj drugega? desidera altro?
    (pri naštevanju) nudimo hrano, stanovanje in drugo si offre vitto, alloggio ecc.

    2. (z nikalnico poudarja omejenost na navedeno) altro:
    drugega ne zna kakor veseljačiti non sa far altro che gozzovigliare

    3. (izraža medsebojno razmerje) uno... altro:
    bojita se drug drugega hanno paura l'uno dell'altro
    odhajajo drug za drugim se ne vanno uno dopo l'altro
    pejor. drug drugega sta vredna uno è peggio dell'altro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    če ste manjkali zaradi bolezni, je pa druga se è stato assente perché malato è un'altra cosa
    pog. fanta ni drugega kot tolšča il ragazzo è proprio un ciccione
    ni za drugo, kakor da čepi doma è buono soltanto a starsene tappato in casa
    reči med drugim dire fra l'altro
    PREGOVORI:
    kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri ci casca dentro egli stesso
  • drugáče adv. altrimenti, diversamente, in altro modo, se no:
    zdaj se vse drugače živi kot včasih oggi si vive diversamente che ai miei tempi
    tako je in nič drugače le cose stanno così, punto e basta
    pojdi, drugače jih dobiš vattene, se no le prendi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    z njim je drugače, njega ne marajo con lui è un'altra cosa, lui non lo vogliono
    drugače povedano in altre parole
    to boš plačal, tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
  • drugàm ailleurs, autre part

    kam drugam ailleurs, on ne sait où, familiarno le diable seul sait où
  • drúštven (-a -o) adj. della società, dell'associazione, sociale:
    društvena blagajna cassa sociale
    društvena dvorana sala per le adunanze
    društvena pravila statuto, ordinamento (dell'associazione)
    društveno glasilo giornale dell'associazione
  • drúžba société ženski spol , association ženski spol , compagnie ženski spol , groupe moški spol , troupe ženski spol

    delniška družba société par actions (ali anonyme) (S.A.)
    zavarovalna družba compagnie (ali société) d'assurances
    družba z omejeno odgovornostjo société à responsabilité limitée (S.A.R.L.)
    trgovska družba z neomejeno odgovornostjo société commerciale en nom collectif
    razredna družba société divisée en classes
    železniška družba compagnie de chemins de fer
    visoka družba la haute société, le grand (ali le beau) monde; familiarno la haute
    rad v družbo zahajati aimer la compagnie
    izogibati se družbe éviter la société
    delati družbo tenir compagnie
  • držáti tenir, retenir, avoir , (vsebovati) contenir, observer, garder, maintenir, considérer comme, tenir pour

    držati se se tenir, se maintenir, se retenir
    besedo držati tenir parole
    za roko držati tenir par la main
    pot drži v mesto le chemin mène (ali conduit) à la ville
    držati korak aller de pair avec; marcher d'un pas égal avec, aller du même pas (ali à la même allure) que
    led še ne drži la glace n'est pas encore assez solide (ali ne porte pas encore)
    roke križem držati se tenir (ali rester) les bras croisés, se tourner les pouces
    vreme se bo držalo le temps va rester (ali se maintenir) au beau (fixe)
    mraz drži le froid continue (ali persiste)
    držati s kom être, se mettre du côté de, prendre le parti de quelqu'un
    (pri pisanju) držati otroka za roko guider la main de l'enfant
    za besedo držati (koga) prendre au mot
    držati se zakonov observer les lois
    kislo se držati faire grise mine, avoir un visage renfrogné, rechigner
    junaško se držati se conduire courageusement (ali vaillamment)
    trdnjava se dobro drži la forteresse résiste (ali tient bon, se défend bien)
    ravno, pokonci se držati se tenir droit
    drži c'est entendu (ali convenu, d'accord)
    to ne drži cela ne tient pas, cela n'est pas vrai
  • držáti (-ím)

    A) imperf.

    1. tenere:
    držati v roki knjigo tenere in mano un libro

    2. (kot klic za ščuvanje psa) te':
    drži! te'!, tienilo!

    3. (držati skupaj, vzdržati) tenere

    4. sostenere, sorreggere:
    balkon držita dva stebra il balcone è sostenuto da due colonne

    5. (s širokim pomenskim razponom: s svojo oblastjo, vplivom ohranjati koga na določenem mestu) tenere:
    že dva dni ga držijo na policiji già da due giorni lo tengono in arresto
    držal je denar za hude čase teneva i soldi da parte per gli anni magri
    trgovci so blago rajši držali v skladišču i commercianti preferirono tenere la merce in magazzino
    sovražnik še zmeraj drži (obvladuje)
    položaje il nemico tiene ancora sempre alcune posizioni
    pren. drži me silen bes mi tiene una rabbia da scoppiare

    6. (delati, da se kaj ohranja) tenere, mantenere:
    držati ritem pri plesu tenere il tempo del ballo
    držati tempo do konca teka tenere l'andatura fino alla fine della corsa
    blago drži barvo questa stoffa mantiene il colore

    7. žarg. tenere, avere; allevare; vendere:
    poleg goveje živine drži še ovce oltre ai bovini alleva anche le pecore
    tega artikla pri nas ne držimo quest'articolo non lo teniamo

    8. pog. (trajati) (per)durare:
    deževje je držalo ves mesec piovve tutto il mese

    9. (biti tak, da ne more skozi tekočina) tenere:
    čeprav je malo počen, lonec drži benché un po' incrinata, la pentola tiene
    otrok ne drži vode al bambino scappa la pipì

    10. (imeti določeno prostornino) tenere, contenere:
    sod drži sto litrov la botte tiene cento litri

    11. (biti v skladu z resničnostjo) avverarsi; tornare:
    vremenska napoved redkokdaj drži le previsioni del tempo raramente si avverano
    račun ne drži il conto non torna
    ta predpis ne drži več la norma non è più in vigore

    12.
    držati besedo, obljubo mantenere la parola, essere di parola, mantenere la promessa
    impers. (kot podkrepitev) drži, jutri se vidiva d'accordo, intesi, ci vediamo domani
    drži kot pribito è assolutamente sicuro

    13. (voditi, peljati) portare; dare:
    cesta drži v dolino la strada porta a valle
    vrata držijo v spalnico la porta dà nella camera da letto

    14. pog. (strinjati se s kom, podpirati koga) parteggiare, tenere per, stare dalla parte di

    15. pog.
    držati govor tenere un discorso
    držati predavanje tenere una conferenza
    držati komu dolge pridige predicare continuamente a qcn.
    držati stražo stare di guardia
    držati pod kontrolo tenere sotto controllo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kaj te danes drži? ma che cos'hai oggi?
    vreme bo še nekaj časa držalo il tempo si manterrà ancora bello
    pog. branjevke so držale jajca po ... tolarjev le rivendugliole tenevano le uova a... talleri il pezzo
    le upanje ga še drži pokonci soltanto la speranza lo mantiene ancora in vita
    oče je svoje otroke trdo držal il padre era severissimo coi figli
    evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali è ormai al lumicino
    drži me, da bi ga premikastil mi viene voglia di menarlo ben bene
    lov. pes dobro drži il segugio non molla
    šport. držati figo, pesti za koga augurare successo a qcn., tifare per qcn.
    vulg. držati gobec (za zobmi) non fiatare, non aprir bocca
    drži jezik! acqua in bocca!
    držati korak s kom tenere il passo con qcn.
    pog. držati mulo fare il broncio, tenere il muso
    knjiž. držati ogledalo svojemu času fare da specchio al proprio tempo
    držati roko nad kom tenere mano a qcn.
    pog. držati roke križem starsene con le mani in mano, grattarsi la pancia
    evf. držati vrečo tenere il sacco
    držati koga za besedo prendere uno in parola
    pren. držati koga na vajetih, na kratko tenere qcn. in pugno
    pog. držati koga v distanci tenere a distanza qcn., non dare confidenza a qcn.
    držati kaj v glavi, v spominu tenere in mente, ricordarsi qcs.
    držati koga v precepu, v šahu tenere in scacco, tra le grinfie qcn.
    držati kaj v svojih rokah avere qcs. in pugno
    trditev, ki ne drži una tesi che non regge
    lepilo, ki dobro drži una colla che tiene bene
    držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
    PREGOVORI:
    bolje drži ga, kot lovi ga meglio un ho che dieci avrò

    B) držáti se (-ím se) imperf. refl.

    1. (dotikati se, stikati se) toccarsi; essere vicino, accanto, attiguo:
    delovna soba se drži salona lo studio è attiguo al salotto

    2. (biti pritrjen, prilepljen) stare attaccato, appiccicarsi:
    čevljev se drži blato il fango s'è appiccicato alle scarpe
    še zmeraj se ga drži vzdevek iz dijaških časov si porta ancora dietro il nomignolo di quand'era studente

    3. (premikati se po določeni poti, ne oddaljevati se od česa)
    držati se glavne ceste seguire sempre la strada maestra
    držati se doma starsene sempre a casa
    pren. držati se koga ko klop seguire qcn. come l'ombra

    4. (delati, kot se zahteva)
    držati se diete tenere la dieta
    držati se dogovorov, pogodbe tenere fede agli accordi, al contratto
    držati se navodil seguire le istruzioni
    držati se predpisov tenersi alle prescrizioni
    držati se principov kot pijanec plota essere ligio ai propri principi

    5. (kazati razpoloženje)
    držati se čemerno, jezno avere un'aria immusonita, arrabbiata; essere scuro, corrucciato in volto
    držati se na jok essere lì lì per piangere
    držati se zravnano starsene dritto
    pog. držati se (biti domišljav) darsi arie
    drži se, ko da ne zna do pet šteti lo si direbbe un semplicione, invece... (è un furbo di tre cotte)

    6. (ohranjati položaj kljub ogroženosti)
    oporišče se je dolgo držalo il caposaldo tenne a lungo
    na oblasti se drži samo s silo si mantiene al potere solo con la forza
    reprezentanca se je dobro držala la nazionale si è difesa egregiamente

    7. (vesti se) comportarsi

    8. (biti na določenem mestu, v določenem stanju) trattenersi, tenersi;
    megla se v dolini drži že tri dni la nebbia si trattiene a valle da tre giorni
    pozimi se gams drži v gručah d'inverno i camosci si tengono in gruppo
    zmeraj se je držal bolj ob strani si è tenuto sempre un po' in disparte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zakaj se držiš (name)? perché ce l'hai con me?
    pog. avto se dobro drži ceste l'auto ha una buona tenuta di strada
    pren. denar se ga ne drži ha le mani bucate
    pren. ne vem, kje se me glava drži non so dove ho la testa
    pren. komaj se ga še duša drži regge l'anima coi denti
    pren. njega se še mleko drži ha la bocca che puzza ancora di latte
    vreme se ves teden kislo drži tutta la settimana il tempo si mantiene uggioso
    držati se materinega krila stare attaccato alla gonnella della mamma
    držati se v dve gube essere piegato in due
    pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači essere frugale nel mangiare, nel bere
    nazaj se držati pri delu battere la fiacca
    pog. držati se odlično (za svoja leta) essere arzillo, vispo (data l'età)
    držati se kot lipov bog starsene lì come una mummia, come una statua
    navt. držati se smeri tenere la rotta
  • državljánstvo droit moški spol de citoyen, qualité ženski spol de citoyen, nationalité ženski spol

    dobiti državljanstvo acquérir le nationalité
    dati državljanstvo naturaliser, octroyer la nationalité
    izguba državljanstva déchéance ženski spol de la nationalité
    odvzeti državljanstvo priver de la nationalité
  • dúh esprit moški spol , génie moški spol , intellect moški spol ; (prikazen) fantôme moški spol , revenant moški spol , spectre moški spol ; (vonj) odeur ženski spol

    sv. Duh (religija) le Saint-Esprit (ali l'Esprit-Saint)
    prisotnost duha présence ženski spol d'esprit
    duh časa esprit du temps (ali de l'époque, du siècle)
    klicati duhove évoquer les esprits
    ni duha ne sluha o njem il a disparu sans laisser de traces
    to ima duh po česnu (po zažganem, prismojenem) ça sent l'ail (le brûlé)
    duh po potu odeur ženski spol
    de sueur
    prijeten duh odeur ženski spol agréable, senteur ženski spol, parfum moški spol
    duh po trohnobi odeur ženski spol de pourri (ali de renfermé, de moisi)
    imeti duh iz ust sentir de la bouche, avoir mauvaise haleine, familiarno repousser du goulot
    to vino ima duh (diši) po sodu ce vin sent le tonneau
    ustvarjalni duh génie moški spol, esprit moški spol créateur
  • dúr (-a) m

    1. muz. maggiore:
    godalni kvartet v D-duru quartetto d'archi in re maggiore
    šalj. smrčati v vseh durih in molih russare in tutte le scale

    2. knjiž. umore allegro
  • dúša âme ženski spol , esprit moški spol ; (pri avtom., kolesu) chambre ženski spol à air

    duša za nogometno žogo vessie ženski spol de ballon de football
    dobra duša une bonne âme, familiarno une bonne pâte (d'homme), un brave type
    kramarska duša âme mesquine, esprit mercantile
    poštena duša un brave homme, une brave femme, un bon bougre (ali diable)
    suženjska duša âme servile
    verne duše le Jour (ali la Fête) des morts (ali des trépassés)
    pri moji duši par (ali sur) ma foi, foi ženski spol d'honnête homme
    z dušo in telesom corps et âme
    ni bilo žive duše il n'y avait pas âme qui vive, familiarno il n'y avait pas un chat
    to mi leži na duši cela me pèse sur le cœur
    z vso dušo ljubiti aimer de toute son âme
  • dúša (-e) f

    1. rel. anima, animo:
    človek ima telo in dušo l'uomo ha un corpo e un'anima
    skrbeti za dušo aver cura della propria anima
    pog. (kot podkrepitev) pri moji duši, da ni res lo giuro sull'anima mia che non è vero
    pren. tekel je, da bi kmalu dušo spustil correva a perdifiato
    pog. trpeti kot duše v vicah soffrire come un'anima dannata

    2. (čustveno-moralna stran človeka) anima; psiche:
    občutek krivde mu teži dušo un senso di colpa gli pesa sull'anima
    značilnosti ženske duše le caratteristiche dell'anima femminile
    človek dobre duše una buon'anima
    lepa duša anima bella
    pesniška duša anima poetica
    slovanska duša l'anima slava
    v dno duše se je čutil ponižanega si sentì umiliato nel profondo dell'anima

    3. (oseba, človek sploh) knjiž. anima:
    mesto šteje desettisoč duš una cittadina di diecimila anime
    pren. žive duše ne videti non vedere anima viva
    živi duši ne povedati non dirlo a nessuno

    4. (najpomembnejši del, člen) anima:
    duša akcije l'anima dell'impresa

    5. (osrednji del) anima:
    žica z jekleno dušo l'anima di una forma metallica

    6. (priprava pri svetilki na olje) lucignolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz vse duše con tutta l'anima
    stresti si kaj z duše togliersi un peso dall'anima
    ležati na duši gravare l'anima, tormentare
    biti pri duši piacere
    biti komu hudo, tesno pri duši stare in pena
    z dušo in telesom anima e corpo
    eno srce in ena duša due cuori e un'anima sola
    izpustiti dušo rendere l'anima a Dio
    komu pihati na dušo fare la corte a qcn.; lavorarsi qcn.
    črna duša anima nera
    komaj se ga duša drži tiene l'anima coi denti
    gnati se za čim kot hudič za grešno dušo dannarsi l'anima per qcs.
    privezati si dušo prendere un boccone, bere un bicchierino
    predati se čemu z dušo in telesom buttarsi in qcs. anima e corpo
    vpiti kakor grešna duša urlare come un'anima dannata, come un ossesso
    lahko greste mirne duše può andarsene tranquillo
  • dvájset (-ih) numer. venti
    a) (v samostalniški rabi)
    deset in deset je dvajset dieci più dieci fa venti
    ura je dvajset sono le venti
    b) (v prilastkovi rabi)
    zbrano delo v dvajsetih zvezkih opere complete in venti volumi
    c) inv.
    stanuje na Prešernovi 20 abita in via Prešeren, 20
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kakih dvajset una ventina
  • dvájseti vingtième

    dvajseti marec le vingt (20) mars
    v dvajsetih letih dvajsetega stoletja dans les années vingt du vingtième siècle
  • dvajsetina samostalnik
    (del celote) ▸ huszad
    To je le dvajsetina navedenega zneska. ▸ Ez csak a fenti összeg huszada.
    Mediji poročajo, da se je glasovanja udeležilo slaba dvajsetina volilnih upravičencev.kontrastivno zanimivo A médiában megjelent hírek szerint a választópolgároknak csak alig egyhuszada vett részt a voksoláson.
  • dvákrat deux fois:

    ne da si dvakrat reči il ne se le fait pas dire deux fois, il ne se le laisse pas répéter
  • dvánajst numer. dodici
    a) (v samostalniški rabi)
    dvakrat šest je dvanajst due per sei fa dodici
    ura je dvanajst sono le dodici
    ob dvanajstih alle dodici
    pren. fant, kakršnih gre dvanajst na ducat un ragazzo affatto mediocre
    b) inv.
    informacije v sobi 12 informazioni nella stanza no 12
  • dvanájsti (-a -o) numer. dodicesimo; dodici:
    pren. (čemu) bije dvanajsta ura ha le ore contate
    pren. spoznati nevarnost šele ob dvanajsti uri avvedersi del pericolo all'ultimo momento