Franja

régime¹ [režim] masculin oblika vladanja, oblika države, režim; (= régime administratif) uprava, upravni sistem; ureditev; sistem; področje; razmere; način življenja; grammaire dopolnilo, objekt; médecine dieta, način prehrane, bolniška hrana; število, hitrost obratov pri motorju; pretok vodotoka v enem letu

à régime rapide, lent hitro, počasi tekoč
régime de base, additionnel osnovna, dodatna hrana
régime de la communauté des biens zakonska premoženjska skupnost
régime des crédits kreditno gospodarstvo, kreditni sistem
régime cru, carné, végétal surova, mesna, rastlinska hrana
régime direct, indirect dopolnilo v tožilniku, predložno dopolnilo
régime douanier (protecteur) (zaščitni) carinski režim, sistem
régime féodal fevdalni sistem, režim
régime financier finančna uprava
régime fiscal davčni režim, sistem
régime monarchique, républicain, représentatif monarhistični, republikanski, parlamentarni režim, oblika vladanja
régime autoritaire, totalitaire, capitaliste, socialiste, étatiste, dirigiste avtoritaren, totalitaren, kapitalističen, socialističen, etatističen, dirigiran režim, sistem
régime monétaire denarni sistem
régime policier policijski režim
régime des précipitations, des pluies režim padavin
régime sanitaire zdravstvo
régime sec, lacté, sans se! suha, mlečna, neslana dieta
régime transitoire prehoden režim
plein régime (automobilisme) poln plin
vitesse féminin de régime normalna hitrost
marcher à plein régime iti kar najhitreje; dajati maksimalno storilnost
mettre au régime (médecine) predpisati dieto
être au régime, suivre un régime držati se diete
suivre un régime pour maigrir držati se shujševalne diete

regolata f ureditev, spravljanje v red:
darsi una regolata pren. pog. na hitro se urediti; zbrati se, pomiriti se

rejnica samostalnik
(skrbnica tujega otroka) ▸ nevelőszülő, nevelőanyaOtroci se hitro vključijo v družino rejnice in največkrat jo že kmalu kličejo mama. ▸ A gyermekek gyorsan beilleszkednek a nevelőanya családjába, a legtöbb esetben rövidesen anyának szólítják őt.

re-medium -iī, n (re in medērī)

1. zdravilo, protisredstvo, lek: efficax Cels., caecitatis T. zoper slepoto, remedia celeria tenesmo proponere N. predpisati proti zaprtju hitro delujoča zdravila, pantherae habent remedium, ne moriantur Ci., in remedio est, si … Plin. pomaga; metaf. vsak lek, pripomoček, pomagalo, pomožno sredstvo proti čemu; z objektnim gen.: aegritudinum Ter., morae Cu., iniuriae tuae Ci.; z dat.: id remedium timori fuit L., veneficiis remedium Ci.; z ad in acc.: remedium ad eam moram sibi quaerere Ci.; s subjektnim gen.: vulnera avaritiae crudelitatis remediis sanare Ci.; remedium est, ut (s cj.) Plin. pripomoček proti temu je, da …

re-parō -āre -āvī -ātum (re in parāre)

I.

1. zopet (znova, ponovno, spet) dobi(va)ti, zopet (znova, ponovno, spet) (si) pridobi(va)ti, zopet (znova, ponovno, spet) nabaviti (nabavljati), zopet (znova, ponovno, spet) (si) priskrbeti (priskrbovati), zopet (znova, ponovno, spet) preskrbeti (preskrbovati), zopet (znova, ponovno, spet) pridobi(va)ti, zopet (znova, ponovno, spet) narediti (delati), zopet (znova, ponovno, spet) obnoviti (obnavljati), zopet (znova, ponovno, spet) popraviti (popravljati): perdere videbatur, quod reparare posset Ci., res amissas H., tribuniciam potestatem, bellum L., vires O. obnoviti, capillos Plin., magnas novi exercitus vires Vell., novas vires Lucan., ignem Plin. iun., urbes Eutr.

2.
a) zopet (znova, ponovno, spet) ustanoviti (ustanavljati), zopet (znova, ponovno, spet) (z)graditi, zopet (znova, ponovno, spet) opremiti (opremljati): naves Eutr., classem Auct. b. Alx. zopet opremiti (opremljati), aedificia Plin. iun., Carthaginem Eutr. zopet zgraditi.
b) nadomestiti (nadomeščati), dopolniti (dopolnjevati): exercitum L., auxilia T.
c) popraviti (popravljati), (po)plačati (poplačevati), nadomestiti (nadomeščati): damnum Iust. idr., damna caelestia lux H., cornua (lune) O.
d) zopet obnoviti (obnavljati), znova zače(nja)ti: bellum L., proelium Iust.
e) metaf. pomladiti (pomlajati, pomlajevati), (o)krepiti, utrditi (utrjevati), učvrstiti (učvrščati, učvrščevati), podkrepiti (podkrepljati, podkrepljevati), poživiti (poživljati), osvežiti (osveževati): membra O., ingenia reparantur Q. okrepiti se, odpočiti se, okrevati, priti k močem. —

II. nasprotno, v zameno dobi(va)ti, pridobi(va)ti si, kupiti (kupovati), nabaviti (nabavljati), zamenjati (zamenjevati, zamenjavati): vina merce Syra H., (sc. Cleopatra) latentes classe citā reparavit oras H. je zamenjala = je hitro poiskala druge, merces Icti.

repérer [rəpere] verbe transitif označiti, markirati, zaznamovati; militaire odkriti, najti, spoznati, ugotoviti (cilj); familier vzeti na piko

se repérer znajti se, spoznati se; odkriti, ugotoviti (kje smo), orientirati se
se faire repérer pritegniti pozornost nase, biti odkrit (viden)
repérer une batterie ennemie, un sousmarin odkriti, ugotoviti položaj sovražne topniške baterije, podmornice
repérer un ami dans la foule odkriti prijatelja v množici
repérer des fautes dans un texte najti, odkriti napaka v besedilu
les mauvais élèves se sont vite fait repérer slabe učence so hitro odkrili, ugotovili
je me repère facilement dans cette ville v tem mestu se hitro orientiram, znajdem

resilient [rizíliənt] pridevnik
ki odskoči, odskakuje, ki se vrača (nazaj); prožen, premakljiv, gibek, upogljiv
figurativno elastičen, gibljiv, ki se ne da deprimirati

he is resilient (on) hitro prihaja k sebi (od nesreče)

ressemelage [rəsəmlaž] masculin podplatenje

ressemelage rapide, solide hitro, solidno podplatenje

reste [rɛst] masculin ostanek (tudi mathématiques); zaostanek; figuré sled (česa); pluriel podrtine, ruševine

au reste razen tega, vrhu tega
du reste v ostalem, sicer
de reste več, kot je potrebno, več kot dovolj
ainsi du reste, et le reste in tako naprej
le reste des hommes, du monde ostali, drugi
les restes (mortels) smrtni ostanki
le reste du temps v ostalem času; v času, ki (komu) ostane
paix à ses restes! naj v miru počiva!
avoir de l'argent, du temps de reste imeti preveč, več kot dovolj denarja, časa
je n'ai eu que vos restes dobil sem le vaše ostanke
ne pas demander son reste (figuré) hitro in molče oditi
donner son reste à quelqu'un (figuré) uničiti koga
ne pas s'embarrasser du reste za nič drugega se ne brigati
être, demeurer en reste de quelque chose avec quelqu'un ostati komu kaj dolžan
il sait faire ça comme le reste (ironično) on to tako slabo naredi, kot vse drugo
fouer (de) son reste poskusiti skrajno sredstvo
jouir de son reste zadnje dni uživati

rétablir [retablir] verbe transitif zopet uvesti, vzpostaviti, postaviti v prejšnje stanje, obnoviti, popraviti; ozdraviti

se rétablir ozdraveti, okrevati; (vreme) spet se umiriti, popraviti
rétablir les communications téléphoniques popraviti, obnoviti telefonske komunikacije
ce médicament m'a vite rétabli to zdravilo me je hitro pozdravilo
rétablir quelqu'un dans ses droits rehabilitirati koga, vrniti mu njegove pravice
rétablir l'ordre, la discipline, l'équilibre vzpostaviti red, disciplino, ravnotežje
il ira à la montagne pour se rétablir šel bo v hribe, da se pozdravi

Riesenschritt, der, velikanski korak; mit Riesenschritten izredno hitro

riguardata f hiter pregled; hitra ponovitev:
dare una riguardata alla lezione na hitro ponoviti, preleteti lekcijo

rimescolata f (hitro, enkratno) mešanje:
dare una rimescolata alle carte na hitro pomešati karte

ripassare

A) v. tr. (pres. ripasso)

1. iti spet po, čez

2.
ripassare un avvenimento obnoviti, obnavljati v spominu dogodek
ripassare la biancheria col ferro na hitro polikati perilo
ripassare la lezione ponoviti lekcijo, gradivo
ripassare un libro na hitro preleteti knjigo
ripassare un quadro dodelati sliko

3. šalj. spet ošteti, okregati; spet premlatiti

B) v. intr. vrniti, vračati se; ponovno se oglasiti, oglašati

riscontrata f hitra kontrola:
dare una riscontrata (a) na hitro kaj pregledati

rispolverata f

1. brisanje prahu

2. pren. osvežitev:
dare una rispolverata a qcs. pren. kaj na hitro osvežiti

ritoccata f hitra predelava, poprava:
darsi una ritoccata al trucco na hitro se naličiti

rôka main ženski spol ; (do rame) bras moški spol

(pri nogometu) roka! main!
roke kvišku! haut les mains!
roke proč! bas les mains!
od rok à l'écart, à part, isolé, écarté
pod roko (iti) bras dessus, bras dessous, (skrivaj) sous main, en sous-main, sous le manteau
pri roki sous la main, disponible, prêt, préparé
na desno (levo) roko à (main) droite (gauche)
na lastno roko de son propre chef, de sa propre autorité
v roke g. N (pismo) à (l'attention de) M. N
z lastno roko de sa main, par ses mains
z roko v roki la main dans la main
iz prve roke de première main
iz roke v roko de main en main
z golimi rokami les bras nus
z mečem v roki l'épée à la main
z mojstrsko roko de main de maître
z odprtimi rokami les bras ouverts
s polnimi rokami à pleines mains
z roko delan fait (à la) main
morilska roka main meurtrière
prijateljska roka main amie
roko na srce! la main sur la conscience (ali sur le cœur), franchement, en toute sincérité
biti desna roka komu être le bras droit de quelqu'un
biti v dobrih rokah être en bonnes mains
dati (podati) roko komu donner (tendre) la main à quelqu'un
držati koga za roko tenir quelqu'un par la main
dvigniti roko nad koga lever la main sur quelqu'un
imeti čiste roke, čisto vest avoir les mains nettes
imeti lahko (srečno, zanesljivo) roko avoir la main légère (heureuse, sûre)
imeti v rokah tenir entre ses mains
imeti spretno, urno roko avoir de la main, n'avoir pas la main gourde
imeti trdno kaj v rokah avoir la haute main sur quelque chose
imeti zvezane roke (figurativno) avoir les mains liées
iti komu na roko aider quelqu'un, prêter la main à quelqu'un, donner un coup de main à quelqu'un
izročiti, dati v roko, v roke remettre en main(s)
križem roke držati tenir les bras croisés
oditi (vrniti se) praznih rok s'en aller (revenir) les mains vides
pasti komu v roke (figurativno) tomber entre (ali dans) les mains de quelqu'un
pisati z roko écrire à la main
podati si roko se donner la main
preiti v druge roke changer de mains, passer en d'autres mains
prijeti koga za roko prendre quelqu'un par la main
prositi žensko za roko demander la main d'une femme
pustiti komu proste roke laisser les mains libres (ali le champ libre) à quelqu'un, donner carte blanche à quelqu'un
stisniti komu roko serrer la main à quelqu'un, donner une poignée de main à quelqu'un
umazati si roke (figurativno) souiller ses mains
umiti si roke nad čem s'en laver les mains
vse, kar mu pride pod roko tout ce qui lui tombe sous la main
vzeti kaj v roke prendre quelque chose en main (ali dans ses mains)
za to bi dal roko v ogenj j'en mettrais ma main au feu
živeti le od dela svojih rok ne vivre que du travail de ses mains (ali que de ses bras)
delo mu gre hitro od rok il a le travail facile, il va vite en besogne
roka roko umiva une main lave l'autre
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi mieux vaut tenir que courir, un tiens vaut mieux que deux tu l'auras

rôka (-e) f

1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
dvigniti roko alzare la mano
prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
roke in noge le braccia e le gambe
peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
držati se za roko tenersi per mano
mehke, negovane roke mani tenere, curate
dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
(na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
delo mu gre od rok lavora svelto
kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
narediti na hitro roko fare frettolosamente

3. pren. (človek) mano:
potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
biti v dobrih rokah essere in buone mani

6. (moč koga ali česa) mano:
biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

7.
biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

8. pren.
biti od rok essere fuori mano

9. pejor. zampa:
roke dol! giù le zampe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
pog. položiti roko nase suicidarsi
ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
pren. umiti si roke lavarsene le mani
izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
živeti iz rok v usta campare alla giornata
biti si na roko aiutarsi a vicenda
iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
prositi za njeno roko chiedere la sua mano
nositi koga na rokah coccolare qcn.
kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
politika močne roke la politica della mano dura
sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
ostati praznih rok restare a mani vuote
odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
imeti zvezane roke avere le mani legate
vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
saj nimam deset rok ho solo due mani!
če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
vešča roka mano esperta
roke kvišku! mani in alto!
elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
rel. polaganje rok imposizione delle mani
teh. mehanična roka braccio meccanico
PREGOVORI:
roka roko umije una mano lava l'altra
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani

round¹ [ráund] pridevnik
okrogel, obel, zaokrožen, zaobljen, valjast; krožeč, ki se giblje v krogu, vijugast; (o obrazu) okrogel, poln; (o vsoti) zaokrožen, okrogel, približen; celoten, znaten, ves; (o slogu) gladek, tekoč; (o korakih) hiter, krepak; iskren, jasen, odkrit, preprost, prostodušen

as round as a ball okrogel kot krogla
at a round pace (rate) s krepkim korakom, hitro, naglo
at a round trot v hitrem diru
in round figures (numbers) v celih številih; v okroglih, približnih številkah
with a round oath s krepko kletvico
in a round voice s krepkim, polnim glasom
a round answer odkrit odgovor
a round robin figurativno protestno pismo ali peticija s podpisi v krogu (da se ne odkrije pobudnik)
round statement nedvoumna izjava
a round sum okrogla, znatna, precejšnja vsota
a round-table conference posvetovanje zastopnikov (raznih strank) za okroglo mizo
round towel neskončna brisača (na valju)
a round-trip ticket ameriško vozovnica za krožno potovanje; ameriško povratna vozovnica
a round, unvarnished tale popolna, neolepšana resnica
a round vowel zaokrožen samoglasnik (o, u)
to be round with s.o. biti odkrit, pošten do koga