Franja

mréža (-e) f

1. rib., lov. rete:
delati, plesti mrežo tessere la rete
krpati, sušiti mreže aggiustare, asciugare le reti
nastaviti, vreči mreže gettare le reti
rib. ribiška mreža rete da pesca
rib. stoječa mreža rete da posta, alla deriva
rib. viseča mreža rete verticale
rib. vlačilna mreža rete a strascico
mreža na vago trabocco
mreža proti delfinom delfiniera
mreža za jegulje rezzaglio
mreža za lipane mugginiera
mreža za sardine menaide
mreža vlačnica sciabica
lov. mreža za ptice struscio, tramaglio
mreža za drozge tordiera

2. (priprava za čiščenje, za varovanje oken ipd. ) rete; grata:
presejati pesek skozi mrežo setacciare la sabbia con la rete
okenska mreža rete metallica, grata
lasna mreža, mreža za lase rete per capelli, retina
ležalna mreža amaca
žična (posteljna)
mreža rete metallica, branda
torba iz mreže, mreža rete per la spesa
mreža zoper komarje zanzariera

3. (kar je podobno mreži) reticolo:
mreža gubic ob očeh reticolo di rughe attorno agli occhi

4. (omrežje) rete:
cestna, železniška mreža rete stradale, ferroviaria

5. tekst., mat. rete

6. (objekti za kako dejavnost, razporejeni na določenem področju) rete:
gostinska mreža rete alberghiera, rete degli esercizi alberghieri
trgovska mreža rete commerciale
mreža osnovnih šol rete delle scuole elementari
obveščevalna, vohunska, tihotapska mreža rete di informatori, di spionaggio, di contrabbando
dobiti, ujeti v svoje mreže prendere nella rete
razpeti, razpresti mreže tendere le reti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. igra na mreži gioco a rete
šport. rešiti mrežo salvare la rete
šport. zatresti mrežo violare la rete, segnare una rete
ujeti se v mrežo essere preso nella rete, cadere, incappare nella rete
pren. biti za mrežo essere in gattabuia, guardare il sole a scacchi
rib. globinska mreža rete di profondità
bot. koreninska mreža radici
mat. koordinatna mreža reticolo di coordinate
mat. logaritemska mreža reticolo logaritmico
voj. maskirna mreža rete mimetica
čeb. matična mreža escludi-regina
milimetrska mreža carta millimetrata
fiz. ploskovna, prostorska mreža rete superficiale, spaziale
geogr. stopinjska mreža reticolo geografico
elektr. svinčena mreža piastra di piombo (dell'accumulatore)
fiz. uklonska mreža reticolo di diffrazione
voj. zaporna mreža rete di ostruzione
obrt. mreža za prešivno vezenje rezza

mršav pridevnik
1. pogosto v leposlovju (suh) ▸ szikár, vézna, soványBil je nekoliko okoren, suhljat fant mršavega obraza, iz katerega so gledale velike žalostne oči. ▸ Kicsit suta, vézna fiú volt sovány arccal és nagy, szomorú szemekkel.
Po ulicah so se potikale mršave koze. ▸ Az utcákon vézna kecskék császkáltak.

2. izraža neodobravanje (o slabi kakovosti ali majhni količini) ▸ szegényes, pocsék, szerényGostitelji so se morali namreč tokrat zadovoljiti z dvema mršavima remijema, vse ostalo so osvojili gostje. ▸ A házigazdáknak ezúttal két szerény döntetlennel kellett beérniük, míg a vendégek minden mást megnyertek.Nekaj tednov sem skrbno zbiral podatke in skušal prodreti do resnice, toda rezultati so bili mršavi. ▸ Néhány hétig gondosan gyűjtöttem az adatokat és próbáltam kideríteni az igazságot, de az eredmények szerények voltak.
Mršavo ekonomsko kondicijo je Rusija ohranjala z zadolževanjem. ▸ Oroszország hitelfelvétellel tartotta fenn szegényes gazdasági kondícióját.
Iskanje nakita je bila bolj mršava pretveza. ▸ Az ékszerek keresése inkább csak egy mondvacsinált ürügy volt.
Kako si mogel iz 60 kil neolupljenega krompirja dobiti za eno samo mršavo porcijo oblic? ▸ Hogyan lehet 60 kiló hámozatlan burgonyából egy sovány adag csipszet készíteni?

mŕzlica fiebre f

visoka (rumena, tropska, senska) mrzlica fiebre alta (amarilla, tropical, del heno)
močvirska mrzlica fiebre palúdica; paludismo m
brez mrzlice sin fiebre
sredstvo proti mrzlici febrífugo m
imeti mrzlico tener fiebre
dobiti mrzlico coger una fiebre
tresti se od mrzlice temblar de fiebre

mūtuus 3 (gl. mūtō -āre)

1. (iz)posojen: mutuum talentum dare Pl. ali pecuniam dare mutuam Ci. ali dare frumentum mutuum Ci. na posodo (v zakup) da(ja)ti, posoditi (posojati), quaerere pecunias mutuas fenore L. na obresti hoteti vzeti, pecuniam mutuam sumere S., sumere ab aliquo pecunias mutuas Ci. v zakup vzeti (jemati), izposoditi (izposojati) si, sescenties sestertium a privatis mutuum accipere T. kot posojilo prejeti, dobiti, mutuam pecuniam praecipere C. vnaprej vzeti posojilo, pecunias mutuas exigere Ci. na posodo (kot posojilo) zahtevati, argentum mutuum arcessere S. fr., aes mutuum reddere S.; metaf.: pudorem sumere mutuum Pl. izposoditi si sramežljivost, če je človek nima sam; subst. mutuum -ī, n pósoda, posojilo, zakup: Icti., Vulg., accipere mutuum, ali(c)unde exorare mutuom (= mutuum) Pl., sumere mutuum Sen. ph. ali a se mutuum Ca. ap. Sen. ph.; poseb. abl. mūtuō na pósodo, kot posojilo, v zakup: Iust., Vulg., sumptum aliunde ut mutuo Ci.; v besedni igri: ea me deperit: ego autem cum illa nolo facere mutuom. Quia proprium facio: amo pariter simul Pl. = nočem, da mi le posodi svojo ljubezen, hočem jo imeti v lasti.

2. vzajemen, medsebojen, obojestranski, povraten: beneficia N., benevolentia, voluntas Ci., officia Ci., Plin. iun., metus, odium, pernicies, sermones T., accusatio Q. protitožba, mutuum inter se auxilium L., nec mutua nostris dictu refers O. ne odgovoriš nič na moje besede, Mars mutua funera aequat V. ali nox omnia erroris mutui implevit L. na obeh straneh, mutua vulnera Iust., Aur. ali mutui ictūs T. ki si jih zadajajo drug drugemu, olores mutuā carne vescuntur inter se Plin. požirajo drug drugega, mutuarum rerum commercium Iust. trgovina na (blagovno) izmenjavo; subst. mutuum -ī, n vzajemnost, medsebojnost, obojestranskost, vedenje drugega proti drugemu, medsebojen odnos: mutuum in amicitiā Ci., mutuum mecum facit Pl. vrača (ne)milo za (ne)drago, mutuum fit (sc. a me) in mutua fiunt a me Pl. jaz ravnam prav tako (v odnosu do tebe), enako ravnam jaz; adv.: per mutua ali sam acc. mutua, tudi acc. sg. mutuum med seboj, medsebojno, drug z drugim, drug drugega: pedibus per mutua nexis V., inter se mortales mutua vivunt Lucr., e laevo sit mutua dexter Lucr. nasproti pa, mutuum muli scabunt Aus. (gl. mūlus). — Adv. mūtuē in mūtuiter: Varr. ap. Non. (oboje redko) vzajemno, med seboj, medsebojno, zopet: mutue respondere; nav. v istih pomenih adv. abl. mūtuō: Suet., Fr., aestūs maritimi m. accedentes et recedentes Ci., de se m. sentire provinciam Auct. b. Alx. da je prav takega (dobrega) mnenja o njem, kakor je bil on o njej.

nabòr (-ôra) m

1. voj. leva; arruolamento, coscrizione:
iti na nabor presentarsi alla visita di leva
dobiti poziv na nabor essere di leva

2. (naborek) obl. ruche franc., ripresa, sbuffo

nacionalizar [z/c] dati državljanstvo, naturalizirati

nacionalizarse dobiti državljanstvo, naturalizirati se

nagráda reward; award; prize, premium; recompense; (honorar) fee, royalty, honorarium; (plačilo) remuneration; bonus, bounty

kot nagráda (plačilo) za... as a reward for...
Kidričeva nagráda the Kidrič award (za leto 1977 for 1977)
dobitnik nagráde prizewinner
razdelitev nagrad (v šoli) prize-giving
dobiti nagrádo to win a prize
dobil je prvo nagrádo he won (ali he carried off) the first prize
dati nagrádo to award a prize
razpisati nagrádo to offer a reward
razpisati nagrádo na glavo kake osebe to set a price on someone's head (ali life)
podelitev Prešernovih nagrád the presentation of the Prešeren Awards
tolažilna nagráda consolation prize

nagráda récompense ženski spol , prix moški spol , prime ženski spol , rémunération ženski spol

častna nagrada prix d'honneur
Nobelova nagrada prix Nobel
dobiti nagrado obtenir un prix
dodeliti, prisoditi nagrado décerner (ali attribuer) un prix
razpisati nagrado na glavo mettre à prix la tête de quelqu'un

nagráda recompensa f ; premio m ; retribución f ; remuneración f

častna nagrada premio de honor
Nobelova nagrada premio Nobel
dobitnik Nobelove nagrade (titular m del) premio Nobel
podelitev (razdelitev) nagrad adjudicación f (distribución f) de premios
deliti nagrado repartir el premio
dodeliti, prisoditi nagrado conceder, adjudicar un premio
dobiti nagrado obtener (ali ganar) el premio
razpisati nagrado ofrecer un premio
razpisati nagrado na glavo poner precio a la cabeza (de alg)

náhod cold, cold in the head; catarrh; rheum

imeti náhod to have a cold
imam hud náhod I've got a bad cold
dobiti, stakniti náhod to catch a cold
kroničen náhod chronic catarrh (ali medicina rhinitis)
seneni náhod hay fever

náhod medicina rhume moški spol de cerveau, coryza moški spol

seneni nahod rhume des foins
trdovraten nahod enchifrènement moški spol, coryza sec
dobiti nahod s'enrhumer, prendre (ali attraper, familiarno choper, chiper) un rhume
imeti nahod être enrhumé

náhod (-óda) m med. raffreddore; corizza; infreddatura; pog. scalmana:
dobiti, stakniti nahod prendere un raffreddore, un'infreddatura
seneni nahod febbre da fieno, pollinosi

náhod resfriado m ; catarro m , constipado m

senski nahod catarro m estival, fiebre f del heno
trdovraten nahod romadizo m
dobiti nahod resfriarse, constiparse; acatarrarse; fam pescar (ali pillar) un resfriado (ali un catarro)
imeti nahod estar resfriado (ali constipado)

najem samostalnik
1. (izposoja) ▸ bérlés, bérletZa dnevni najem stojnice plača 30 evrov. ▸ A stand napi kibérléséért 30 eurót fizet.
V najem sva dobila majhno stanovanje. ▸ Egy kis lakást kaptunk bérbe.

2. (o denarju) ▸ hitelfelvétel, kölcsönfelvételVišina obrestne mere je odvisna od dobe najema posojila. ▸ A kamatláb mértéke a kölcsön futamidejétől függ.

nakúp; nakupovánje buying (in, up); purchase; shopping; acquisition

ugoden nakúp; nakupovánje bargain
nakúp; nakupovánje na trgu shopping in the market
priložnosten nakúp; nakupovánje chance purchase, bargain
dobiti z nakúp; nakupovánjeom to acquire by purchase

naložen [ê] (-a, -o) beladen, aufgeladen; ➞ → naložiti
dobiti naloženo kot nalogo: aufbekommen, aufgetragen bekommen

name² [néim] prehodni glagol
imenovati, nazivati, zvatti (after, from po)
omeniti po imenu, poklicati po imenu, našteti; imenovati, določiti (for za)
določiti (datum)
britanska angleščina, parlament posvariti, pozvati k redu

to name but one da omenim le enega
to be named after dobiti ime po kom
he is not to be named on the same day with me še zdaleč mi ni enak
to name the day določiti dan poroke
to name one's price (conditions) povedati svojo ceno (pogoje)

naméček addition; supplement; (do polne teže) makeweight

dobiti (dati) kot naméček to get (to give) into the bargain
za naméček into the bargain; to boot

namestítev (-tve) f

1. sistemazione, collocazione; impostazione; installazione:
namestitev gredi collocazione dell'albero motore
namestitev gostov sistemazione degli ospiti

2. star. collocamento, lavoro:
iskati, dobiti namestitev cercare, trovare un lavoro

3. disposizione

napósodo adv. in prestito:
dobiti naposodo avere, ricevere in prestito
dati naposodo dare in prestito, prestare