Franja

Zadetki iskanja

  • swear*2 [swɛ́ə] prehodni glagol
    prisegati (kaj), s prisego potrditi, priseči (na kaj); položiti prisego; zapriseči (koga)
    neprehodni glagol
    priseči, izjaviti pod prisego; zatrjevati; zakleti se; preklinjati, zmerjati (at koga)

    sworn enemies zakleti sovražniki
    sworn friends prijatelji na življenje in smrt, pobratimi
    to swear a charge against s.o. s prisego koga obtožiti
    to swear a crime against s.o. s prisego koga zločina obtožiti
    to swear s.o. to (secrecy) s prisego koga obvezati k (tajnosti)
    I can swear to the man lahko prisežem, da je to on
    to swear falsely, to swear a false oath po krivem priseči
    to swear friendship priseči prijateljslvo
    I swear to God that... prisegam pri bogu, da...
    to swear it s prisego to potrditi
    to swear an oath priseči
    to swear a solemn oath slovesno priseči, obljubiti
    he swore at me for getting in his way ozmerjal me je, češ da sem mu napoti
    to swear obedience (revenge) priseči pokorščino (maščevanje)
    he swears by the quality of his goods prisega, da je njegovo blago dobro
    to swear like a lord (like a trooper) preklinjati ko Turek
    have you sworn the witness? ste zaprisegli pričo?
  • sweat2 [swet] neprehodni glagol
    znojiti se, potiti se (with od)
    figurativno, pogovorno mučiti se, garati, delati za bedno plačo
    figurativno biti v strahu
    pogovorno pokoriti se, trpeti kazen
    pogovorno peniti se (od jeze)
    prehodni glagol
    izznojiti, izločati kapijice znoja (krvi, smole itd.); oznojiti, (koga); prepotiti (obleko), prisiliti k znojenju; prisiliti (koga), da dela za bedno plačo, izkoriščati koga; obrisati znoj (s konja itd.)
    figurativno kesati se (for za)
    podvreči vrenju (kože, tobak itd.); obrusiti (zlatnike) s tresenjem v vreči (da dobimo zlat prah); lotati, spajkati, stapljati (kovine) (in, on z)

    sweated goods (clothes) blago, izdelki (obleka), ki jih izdelajo bedno plačani delavci
    sweated labour bedno plačana delovna sila
    he must sweat for it za to se mora pokoriti
    he shall sweat for it obžaloval bo to
    to sweat blood krvavi pot potiti, mučiti se, garati
    to sweat the probationers in a hospital izkoriščati stažiste v bolnici
    the walls sweat zidovi se poté
  • sweep down prehodni glagol
    odnesti (kaj)
    neprehodni glagol
    vreči se (on na)
    napasti

    the enemy swept down on the town sovražnik je navalil na (napadel) mesto
    the mountains sweep gently down to the sea gorovje blago pada proti morju
  • sweet1 [swi:t]

    1. pridevnik (sweetly prislov)
    sladek; (mleko, maslo) svež, nepokvarjen; (vonj) prijeten, blag, dišeč; (zvok) melodiozen, skladen, miloglasen, prijeten; (spanje itd.) sladek, osvežilen, krepilen; prijazen, ljubezniv (to do)
    pogovorno mil, dražesten, ljubek, sladek
    pogovorno gladek, miren, brez truda

    at one's own sweet will po svoji mili volji, po svoji glavi
    a sweet one sleng krepak udarec
    sweet breath svež, prijeten duh (iz ust)
    a sweet tooth figurativno sladkosnednost
    a sweet going gladka vožnja (na dobri cesti)
    sweet and twenty "očarljiva dvajsetletnica"
    my sweet one! moj ljubi!
    to be sweet on s.o. pogovorno biti zaljubljen v koga, nor za kom
    to be sweet with dišati po
    this fish is not quite sweet ta riba ni čisto sveža
    to have a sweet taste imeti sladek okus
    to have a sweet tooth figurativno biti sladkosneden
    to keep s.o. sweet dobro se razumeti (shajati) s kom

    2. prislov

    to smell sweet blago dišati
    to taste sweet imeti sladek okus
  • škárt rebut moški spol , camelote ženski spol

    škartno blago marchandise ženski spol de rebut
  • škárt desecho m

    škartno blago mercancia de desecho
  • špeceríjski

    špecerijsko blago especias f pl
  • tabac [taba] adjectif tobačne barve; masculin tobak; argot tepež, poboj

    Tabacs pluriel tobačna uprava
    tabac à chiquer, à fumer, à priser tobak za žvečenje, kajenje, njuhanje
    bureau masculin, débit masculin de tabac, un tabac tobakarna, trafika
    coup masculin de tabac (figuré) močan sunek vetra, močan naliv
    étoffe féminin tabac blago tobačne barve
    pot masculin à tabac (figuré) majhna in debelušna oseba
    c'est le même tabac (populaire) to je eno in isto, to je vseeno
    passer à tabac (familier) pretepsti, premlatiti
    prendre du tabac njuhati
    avoir le gros tabac (théâtre, argot) imeti velik uspeh
  • tacha ženski spol pomanjkljivost, nedostatek, hiba, napaka, nepopolnost; graja, ukor; obdolžitev; velik risalni žebljiček

    géneros sin tacha (trg) blago brez napake
    poner tacha (a) očitati, grajati, kritizirati
  • ták1 (-a -o)

    A) adj.

    1. questo (-a), cosiffatto (-a), siffatto (-a), così; tale, simile:
    taka barva mi ni všeč questo colore non mi piace
    še nikoli nisem spoznal takega človeka non avevo mai conosciuto una persona così
    taki ljudje ne zaslužijo spoštovanja gente cosiffatta è indegna di stima
    v takem položaju je, da se mora odločiti è in una situazione tale da doversi decidere

    2. (izraža enakost lastnosti) così, (così) come:
    bila je vsa razburjena, take je še nisem videl era fuori di sé, così non l'avevo mai vista
    hočem čevlje, take, kot jih nosijo sošolci voglio le scarpe come le portano i compagni di scuola
    taka je kot sraka, vse odnese è come la gazza: porta via tutto

    3. (za izražanje velike stopnje tega, kar pove samostalnik) così, come, uguale:
    takega reveža ni daleč naokoli è un poveraccio come non ce n'è da queste parti
    ta voda je dobra, da ni take buonissima quest'acqua, di uguali non ce n'è
    tak lep dan, vi pa sedite zaprti doma in una giornata così (bella) voi ve ne state chiusi in casa

    4. kar tak (za izražanje nespremenjenega stanja) così:
    naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako jo dajte Devo incartare la bottiglia? No, va bene così

    5. tak in tak, tak pa tak (za izražanje stanja, ki se noče ali ne more imenovati) così e così:
    obljubili so mi tako in tako plačo mi hanno promesso uno stipendio così e così

    6. tak ali tak (kakršenkoli) qualunque, qualsiasi:
    naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno qualunque sia la merce, il prezzo è esagerato

    7. kot tak come tale:
    poudarek je na vrednosti človeka kot takega l'accento è sul valore dell'uomo come tale
    strokovnjak je in kot tak še posebej odgovoren è un esperto e, come tale, particolarmente responsabile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tak delavec je, da ga je treba iskati un lavoratore così non lo trovi, anche a cercarlo col lanternino
    iron. junak pa tak, kar zbežal je bell'eroe! Ha semplicemente tagliato la corda
    ne bodi tak kmet! non fare il cafone!
    ni maral ne takih ne drugačnih zapletov evitava le complicazioni di qualunque sorta
    pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna ha bisogno di aiuto, qualunque sia
    taka reč je bila zaradi njega per colpa sua ne è venuto un putiferio che non ti dico
    štiri dni ni taka reč quattro giorni non sono tanti
    nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč! quanti porcini (ha raccolto)! Le pare? Neanche tanti
    pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila le faccio subito? Non c'è fretta
    pog. hudič, pa tako kosilo! bella porcheria un pranzo così!
    PREGOVORI:
    kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio
    kakršna setev, taka žetev quel che si semina, si raccoglie
    kakršna ptica, taka pesem ogni uccello ha il suo verso

    B) táki (-a -o) pron. cosiffatto (-a), siffatto (-a), così, tale, simile:
    njemu in takim ne smeš zaupati non fidarti di lui e di gente come lui
    pren. devetih takih se ne bojim neanche una dozzina di tipi come lui mi fanno paura
    športnik, da je malo takih un atleta come pochi
    dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape si prese un colpo tale alle costole da fargli perdere il fiato
    prekliči, če ne ti tako primažem ritira le tue parole se no ti mollo una sberla tale che...
    take je govoril, da so se vsi smejali le sparava così grosse da far scoppiare dal ridere
    polje je rodovitno, da malo takih un campo fertile come pochi
    kaj takega še ne! robe da matti!
    kaj je to takega, če se loči che male c'è se divorzia?
  • tally1 [tǽli] samostalnik
    zgodovina rovaš; zareza; račun, obračun; polovica, ki ustreza drugi polovici; eden od dveh predmetov, ki tvorita celoto; duplikat (of česa)
    etiketa, nalepka (na zabojih itd.), listek; pločevinasta znamka za shranjeno robo v garderobi; kupon; število, kup, množina česa vzeto kot enota (npr. ducat, stotica itd.); popis

    tally sheet ekonomija (ob)računska pola, popis
    tally shop trgovina, kjer se kupuje na obroke
    tally system sistem prodajanja (blaga) na odplačila
    tally trade britanska angleščina trgovina s plačevanjem na obroke
    to buy goods by the tally kupovati blago v skupinah (na ducate ipd.)
  • ték carrera f ; (dogodkov) curso m ; teh marcha f ; (apetit) apetito m

    v teku en el (trans)curso de
    v teku mesecu (leta) en el curso del mes (del año)
    v teku časa con el tiempo; andando el tiempo
    zbujajoč tek aperitivo
    brez teka sin apetito, med inapetente
    pomanjkanje teka (apetita) falta f de apetito, med inapetencia f
    dober tek! ¡buen provecho!
    tek na 100 m carrera de cien metros
    tek na kratke proge carrera corta, carrera a corta distancia
    tek na srednje proge carrera de medio fondo
    tek na dolge proge, vztrajnostni tek carrera de fondo, carrera a larga distancia
    tek čez zapreke carrera de vallas
    tek čez drn in strn cross(-country) m
    smučarski tek carrera de esquí(es)
    maratonski tek marathón m
    štafetni tek carrera de relevos
    prosti tek (bicikel) rueda f (ali piñón m) libre
    prazni tek (teh) marcha f en vacío
    vzvratni tek (teh) marcha atrás, marcha retrógrada
    biti v teku estar en acción
    imeti tek (apetit) za kaj apetecer a/c
    delati, napraviti tek (apetiti) abrir, despertar el apetito
    pokvariti (izgubiti) tek quitar (perder) el apetito
    spraviti v tek (fig) activar, animar, avivar
    spraviti govorico v tek fam hacerla correr
    krivično blago nima teka bienes mal adquiridos a nadie han enriquecido
  • tel, le [tɛl] adjectif tak, takšen; marsikateri; tisti, ki

    M. Un tel, Mme Une telle g., ga. Ta in Ta
    tel ou tel to ali ono
    tel ... tel kakor ... tako
    de telle sorte que ... tako da ...
    tel que tak kot; tak, kakršen
    tel quel v istem stanju, nespremenjen; bolj slab, srednji
    une étoffe telle quelle blago slabše vrste
    tels ceux qui ... kot tisti, ki ...
    telle est mon opinion takšno je moje mnenje
    il n'y a rien de tel que ... ni kaj takega, kot je ..., ni ga boljšega, kot je ...
    il disparut rapidement, tel un éclair izginil je hitro, kot blisk
    on n'a jamais rien vu de tel kaj takega svet še ni videl
    prendre une chose telle quelle vzeti stvar, kakršna je
    tel maître, tel valet kakršen gospodar, takšen sluga
    tel qui rit vendredi dimanche pleurera marsikdo, ki se smeje v petek, se bo jokal v nedeljo
    tel est pris qui croyait prendre kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade
  • ter konj.

    I. (pri naštevanju in za vezanje zadnjega člena) e:
    kupiti sladkor in moko ter olje comprare lo zucchero, la farina e l'olio
    blago rdeče, modre ter zelene barve stoffa di colore rosso, celeste e verde

    II. (v vezalnem priredju) e:
    stoji ter gleda in čaka se ne sta lì a guardare e ad aspettare

    III. (pa, pa tudi) e:
    denarja vas ne bom prosil, ter ničesar drugega non vi chiederò denaro e neppure altro
  • thya ali thyia (dvozložno) -ae, f (gr. ϑύα, ϑυΐα) in thyon -ī, n (gr. ϑύον) bot. túja (tíja, tíon, tíj), blago dišeče afriško drevo, ki so ga Latinci imenovali citrus (gl. citrus; sicer imenovan Callitris quadrivalvis, pa tudi Thuja articulata); iz njegovega lesa so si premožnejši Rimljani dali izdelati najdragocenejše pohištvo: Plin. Od tod adj. thyinus in thyius 3 (gr. ϑύινος, ϑΰιος) tújev, tújin (tíjin, tíonov, tíjev): lignum thyinum, ligna thyina Vulg., thalamus thyius Pr.
  • tick3 [tik]

    1. samostalnik
    pogovorno račun; kredit, up
    ekonomija debetna postavka

    on tick pogovorno na up, na kredit, na dolg
    to buy goods on tick kupiti blago na kredit
    to go tick delati dolgove

    2. neprehodni glagol
    kreditirati, dati na up (na kredit), vzeti na kredit; kupiti ali prodati na dolg; delati dolgove
  • ticket1 [tíkit] samostalnik
    vstopnica; vozovnica; listek; etiketa, napis; izobesek; znak na blagu, listek z oznako cene; priznanica, potrdilo o prejemu; dostavnica (za izročeno blago); listek za oddano prtljago; srečka; kratka notica; vozniško, letalsko dovoijenje
    vojska, britanska angleščina, sleng odpust (iz vojske)
    ameriško, politika program stranke, kandidatna lista; uradni kandidat; glasovnica
    pogovorno ("ta") pravo, pravšno

    that's the ticket! to je ("ta") pravo!
    ticket of leave začasna odpustnica (zapornika, kaznjenca)
    the proper ticket pravo blago, prava stvar
    not quite the ticket ne ravno tisto pravo; ne ravno tisto, kar iščemo
    mixed ticket ameriško, politika kompromisna volilna lista
    price ticket listek s ceno
    return ticket železnica povratna vozovnica
    straight ticket volilna lista, na kateri so kandidati samo ene stranke
    to get one's ticket sleng biti odpuščen iz vojske
    to take a ticket kupiti vozovnico
    to work one's ticket z delom odslužiti stroške za potovanje (prevoz)
  • tihotapsk|i (-a, -o) Schmuggler- (organizacija der Schmugglerring, pota Schmugglerpfade množina, tolpa die Schmugglerbande); Schmuggel- (blago die Schmuggelware)
  • tihotápski de contrebande, de fraude

    tihotapsko blago marchandises ženski spol množine de contrebande
    tihotapska ladja navire moški spol (de) contrebandier(s) (ali de contrebande)
    tihotapska tolpa bande ženski spol de contrebandiers (ali de fraudeurs)
    tihotapsko en contrebande, en fraude, frauduleusement
  • tihotápski (-a -o) adj.

    1. di, dei contrabbandieri; di, del contrabbando:
    tihotapska bisaga bricolla; merce di contrabbando
    ekst. tihotapsko blago bricolla
    tihotapska mreža rete di contrabbandieri
    tihotapska pot via del contrabbando

    2. pren. nascosto, furtivo