Franja

heaven [hevn] samostalnik
nebesa
množina nebesni svod, nebo, nébes; cona; podnebje
figurativno raj, blaženstvo

Heaven bog
by heaven; ali good heavens! sveta nebesa!
the Heaven of heavens deveta nebesa
heaven and earth v nebesih in na zemlji
to move heaven and earth vse napraviti, vsak kamen obrniti
in the seventh heaven v devetih nebesih, blažen
for heaven's sake za božjo voljo
figurativno, pogovorno to heaven, to high nezaslišano, smrdi do neba
heaven forbid bog ne zadeni
it is Heaven's will božja volja je
thank heaven hvala bogu
would to heaven da bog da
what in heaven? kaj za boga?
it was heaven bilo je božansko

Hebrew [hí:bru:]

1. pridevnik
hebrejski

2. samostalnik
Hebrej, Jud; hebrejščina

it is Hebrew to me to mi je španska vas
written Hebrew-wise pisan z desne na levo

heel¹ [hi:l] samostalnik
peta, podpetnik; zadnje kopito; zadnja živalska noga; peta, ven moleč del predmeta (npr. držaj godala); spodnji del (jambora, gredi itd.)
ameriško, sleng baraba

heel of Achilles Ahilova peta
at (ali on, upon) s.o.'s heels komu za petami
down at (the) heel; ali out at heels ponošenih pet, figurativno oguljen, strgan, v slabih razmerah
to heel pri nogi (pes), figurativno ubogljivo, voljno
figurativno under the heel of pod peto, pod oblastjo
heels over head; ali head over heels na pete na glavo, na vrat na nos
the iron heel figurativno trda oblast, železna peta
by the heel and toe od vseh strani
from head to heels od glave do pete
neck and heels od nog do glave
ameriško heel of the hand peščaj

Z glagoli:

to be carried with the heels foremost biti odnesen s petami naprej, mrtev
to bring to heel upogniti koga
to come to heel priti k nogi (pes), figurativno zvesto slediti, ubogati
to have s.o. by the heels imeti koga v oblasti
to have the heels of prehiteti koga
to kick (ali cool) one's heels dolgo čakati, ameriško, sleng plesati
to kick (ali tip, turn) up one's heels umreti, pete iztegniti
not to know if one is on one's head or heels ne vedeti, kje se koga glava drži
to lay (ali clap) by the heels ujeti, zvezati, spraviti v zapor
my heart sank into my heels srce mi je padlo v hlače
to show a clean pair of heels pete pokazati, bežati
to take to one's heels pete odnesti, pobegniti
to tread on s.o.'s heels obesiti se komu na pete
to turn on one's heel zasukati se na peti

height [háit] samostalnik
višina, višek, vrh, vrhunec; vzpetina; vzvišenost

at the height of na višku
to come to a height priti do vrhunca
to draw o.s. up to one's full height zravnati se
in the height of fashion po najnovejši modi
this is the height of folly to je višek neumnosti
the height of the season višek sezone
tisk height to paper standardna višina tiska

hell [hel] samostalnik
pekel; igralnica, beznica
ameriško, sleng krok(anje)

hell! hudiča!
hell's bells! presneto!
a hell of a vražji, hudičev
to be in a hell of a temper biti hudičevo besen
oh hell! prekleto!
hell broken loose peklenski ropot, nered
pogovorno to catch (ali get) hell dobiti po betici
a hell on earth pekel na zemlji
as much chance (ali hope) as a snow-flake in hell niti trohice upanja
a gambling hell igralnica
to give s.o. hell preganjati koga
go to hell! pojdi k vragu!
to go (ride) hell for leather teči (jahati) kakor za stavo
gone to hell uničen, propadel
to hope (ali wish) to hell vroče želeti
like hell vroče, zelo, hudičevo
to move hell truditi se na vso moč
a hell of a noise peklenski trušč
there is hell to pay pa imamo hudiča
to play hell with uničiti
to raise hell (ali hell' delight) napraviti veliko zmešnjavo
what (ali why) the hell kaj za vraga, kako za vraga
ameriško hell on wheels razuzdano pijančevanje

help¹ [help] samostalnik
pomoč, pomočnik
ameriško služkinja, hišna pomočnica, sluga, hlapec
domačno porcija (jedi)
figurativno pripomoček

by (ali with) the help of s pomočjo
he is a great help zelo pomaga, je v veliko pomoč
there is no help for it ni pomoči

hen [hen] samostalnik
kokoš; samica (ptičev)

like a hen with one chicken smešno malenkosten
ameriško, sleng there is a hen on "nekaj se kuha"
hen and chickens rastlina z mnogimi poganjki

here [híə] prislov
tukaj, semkaj, sem
figurativno na tem mestu, v tem slučaju

here you are! izvolite!
here below tukaj doli, figurativno na zemlji, na tem svetu
here goes! da začnem!, da poskusim!
look here! glej!, poslušaj, prosim
that is neither here nor there ne spada sem, ni važno
here's to you! na tvoje zdravje!
here and there tu in tam, semkaj, tjakaj; sem in tja (časovno)
here, there and everywhere povsod
here today and gone tomorrow bežno, minljivo

herself [hə:sélf] zaimek
ona sama; se

(all) by herself čisto sama, brez pomoči
she is not quite herself ni čisto zdrava, ni čisto pri sebi
she has come to herself; ali she is herself again prišla je k sebi, počuti se kot navadno

hī̆c, haec, hō̆c, pron. demonstrativum prve osebe, ta, ta, to; le-ta, le-ta, le-to; tale, tale, tole. Pron. hi-c, hae-c, ho-c je sestavljen iz poudarjajoče part. hi in kazalne naslonke ce [gl. to besedo]. Pri sklonih, ki se končujejo na „s“, ta ce pogosto odpade, tako da brez razlike uporabljamo dvojne oblike huius in huiusce, hos, has in hosce, hasce. Nom. sg. se je prvotno glasil hĭce, haece, hōce [iz hodce, prim. illud, istud], po 3. stol. pred Kr. po odpadu samoglasnika „e“ nav. hĭc, haec, hōc [= hoce], po koncu 2. stol. pred Kr. [nam. hĭc] tudi hīc [= hice, obl. tvorjena po neutr. hoce]. Pred vprašalnim ne se je „e“ oslabil v „i“: hī̆cine, haecine, hōcine? tale, tale, tole? Pron. okrepljen z dem = ce [prim. i-dem]: hisdem diebus Pall., hisdem digressis, hisdem notos Amm. — Star. obl.: dat. sg. fem. hac: Ca.; nom. pl. masc. hīc: Enn., Pl., Varr., tudi hīsce: Pl., Ter., L.; nom. pl. fem. haec: Pl., Ter., Varr., Ci., Lucr., Cat., Tib.; okrajšan gen. pl. masc. hōrunc: Pl., Ter., fem. hārunc: Pl., Ter.; dat. in abl. pl. hibus: Pl. (to obliko navajata tudi Varr. in Char.); gen. sg. huius enozložen pri Pl.; dat. sg. nav. enozložen, redko (pri poznih pesnikih) dvozložen (npr. pri Sid.)Nasploh pomeni ta pron. to, kar je govorečemu krajevno, časovno ali po mišljenju (čutenju) najbližje (naspr. ille). Od tod

1. (krajevno) pogosto = tukajšnji, navzoči, prisotni, moj, naš, včasih = tu(kaj): hic M. Antonius Ci., hic Sex. Roscius Ci. = moj varovanec, bona huiusce Sex. Roscii Ci., hic locus Ci. kraj, kjer sem, — kjer smo, haec urbs Ci. naše, per hanc dextram … obtestor te S. pri svoji desnici; neutr. pl. haec „vse tukajšnje“ = tukajšnje razmere ali vesoljni svet ali rimsko mesto, rimska država: haec delere, haec vastare Ci. rim. mesto, omnes, qui haec ex minimis tanta fecerunt Ci. rim. državo, toda za Grka je haec = Grčija: L.; v pogovornem jeziku je hic homo = ego: huic homini (= mihi) parata erunt verbera Pl., hunc hominem (= me) H., si anum hanc audire voles, quae te … amo O. mene starko tu, tako tudi: tu si hic (= ego) sis, aliter sentias Ter., hi (= nos) cernimur Val. Fl.

2. (časovno)
a) = sedanji, današnji, naš: haec aetas, haec tempora, hic dies, hic status rerum, hi mores Ci., hac annonā Ci. ob sedanji draginji, in hac magnificentia L. ob sedanjem sijaju, quantum haec Niobe Niobe distabat ab illa O. sedanja od prejšnje; huncine solem tam nigrum surrexe mihi! H.; pron., ki kaže na pravkar pretekli čas: per hos annos Ci. v zadnjih letih, hoc triduo vel quatriduo Ci. v zadnjih treh ali štirih dneh, ante hos sex menses Ph. pred (zadnjimi) šestimi meseci.
b) = ta (to), o komer (čemer) se ravno govori, ki se pravkar obravnava ali o komer (čemer) se ravno razpravlja, pričujoči (-a, -e): hic sapiens, de quo loquimur Ci., haec causa Ci., hic nobis orator ita confirmandus est Q. Nepot vedno imenuje glavno osebo posameznega življenjepisa hic = ta mož: hunc … historici laudibus extulerunt N., hunc Athenienses diu … desideraverunt N.; neutr. sg. subst.: quidquid ego huius feci Ter. vse, kar sem pri tej stvari storil.

3. hic v naspr. z ille
a) (kadar govorimo o dveh že imenovanih osebah ali stvareh, tako da pomeni ille bolj oddaljeno, prej imenovano osebo ali stvar, hic pa bližjo, pozneje omenjeno) ta, ta, to — oni, ona, ono: Caesar magnus habebatur et Cato; ille misericordiā clarus factus, huic severitas dignitatem addiderat S., ignavia corpus hebetat, labor firmat: illa maturam senectutem, hic longam adulescentiam reddit Cels.; redkeje kaže hic na prej imenovano osebo ali stvar in to le tedaj, če je ta (oseba ali stvar) govorečemu bližja po njegovem čutenju ali zanimanju (ne krajevno ali časovno): cave Catoni anteponas Socratem; huius (= Catonis) enim facta, illius (= Socratis) dicta laudantur Ci. ki mu je rojak Katon bližji kot Grk Sokrat, melior est certa pax quam sperata victoria; haec (pax) in tua, illa (victoria) in deorum manu est L. (ker je govorniku mir bolj pri srcu kot zmaga).
b) (brez povezave z dvema že omenjenima osebama ali stvarema) eden — drugi: homines diversissimis studiis ducuntur: hic honoribus petendis, ille divitiis quaerendis operam dat Ci.; pesn. in poklas. tudi hic — hic.

4. (kadar se nanaša na besede govorečega)
a) kaže na pravkar povedano = ta, ta, to: haec habui, de amicitia quae dicerem Ci. (ob koncu svojega spisa De amicitia), hi Catilinae proximi familiaresque sunt Ci.
b) kaže na to, kar sledi = tale, tale, tole, sledeči, naslednji: his verbis eum adlocutus est Ci., in hunc modum locutus est C., in quibus (litteris) haec fuisse scripta Thucydides memoriae prodidit: „Pausanias … tibi muneri misit“ N., pax convenit his condicionibus, res hoc modo (takole) facta est L., illa … his est resecuta rogantem: „quisquis es, ignoscas“. O.

5. = tak, takšen: his legibus Pl., hac iuventute Ci. ep., his praesertim moribus Ci., non hos quaesitum in usūs V., non his iuventus orta parentibus H. od tako slabih, lectos … miserat infelix non haec ad proelia Thybris Val. Fl., in hoc caenum, in has sordes abici Plin. iun.; tako tudi (krepkeje kot is) kaže na nekaj določenega, opredeljenega: quam quisque norit artem, in hac se exerceat Ci.

6. neutr. sg. hoc
a) = toliko, le toliko: hoc dico, hoc certum est ali constat Ci.
b) s partitivnim gen.: quid hoc morbi est? Ter. kakšna bolezen je to? hoc aetatis Pl. ali hoc aevi Plin. iun. ta doba, ta vek, in hoc aevi O. ali ad hoc aevi Plin. do sedanjega časa, do sedanjosti, hoc honoris suscipere Ci. ep. to stopnjo časti, hoc litterarum ali litterularum Ci. ep. to borno pismo, pisemce, hoc commodi est, quod … Ci. pri tem je to dobro, da … , hoc mihi iuris … dabis H. to, kar je prav; to, kar zahtevam (si prisvajam) kot svojo pravico, hoc mentis, hoc incommodi Q.
c) hoc est to je, to se pravi (ob razlagi kakega prejšnjega pojma): Q., Plin. iun., Suet., honor amplissimus, hoc est consulatus Ci., nos, hoc est populus Romanus S., frugi, quod sit satis, hoc est, ut vitale putes H., hoc est, hoc erat tudi kot izraz jeze, nejevolje: hoc est patrem esse Ter., hoc illud, germana, fuit? V., hoc erat, … melius quod scribere possem H., hoc erat in primis quod me gaudere iubebas Pr.
č) kaže na kako sledečo razlago (inf., ACI, kak relat., vprašalni, kavzalni, finalni ali kondicionalni stavek): hoc maxime laudabile est, semper aliquid pro re publica facere Ci., hoc intellego, omnium ora in me conversa esse Ci., una in convivio erat hic, quem dico, Rhodius adulescentulus Ter., his libris tribus, quos de natura deorum scripsimus Ci., hi erunt fere, qui … putabunt N., hoc … est, quod ille it ad cenam cottidie Pl., ex hoc duxerint nomen, quod sint formati quodam modo Q., hoc efficiebat, quod mariti minores erant Plin. iun., hoc fieri potest, si coeperimus Q., hoc nempe intentio tua, ut libertatem revoces Plin. iun., hoc scilicet, ne suspectus his foret Vell.
d) kot abl. mensurae pri komp. (krepkejši kot eo) tem: de quo hoc plura referemus, quod obscuriora sunt eius gesta N.; quo — hoc čim — tem: Ci., C. idr.Posamične adv. obl.

I. hāc (abl. sg. fem., sc. parte ali viā, prim. quā) na tej strani, s te strani, na tem mestu, tu, tukaj, tod: Kom., Ci. idr., hac copias traduxit N., hac iter est V., hac iter superis est ad tecta Tonantis O.; v soodnosnosti: quaque (= et qua) impetus egit, hac sine lege ruunt O., hac hac pergam, qua via longum compensat iter Sen. tr.; v naspr.: hac atque illac Ter. tu in tam = povsod, nunc hac iuvenem, nunc circumfunditur illac O. tu — tam; ret. hac — hac (= hac illac): Plin. iun. hac fugerent Grai, … hac Phryges V., hac Amor hac Liber Pr., hac atque hac Aug. — v sklopu (ixpt.)

1. hāc-propter zato, zaradi tega: Varr.

2. hāc-tenus
a) (krajevno) do sem, do tod, tako daleč: hactenus est tutum O., h. Euxini pars est Romana sinistri O.; v tmezi: hac Troiana tenus fuerit Fortuna secuta V., hac dominum tenus est illa secuta suum O.
b) (časovno) doslej, do te dobe: Fl. idr. poklasični pisci hactenus, Acca soror, potui; nunc volnus acerbum (me) conficit V., h. quietae utrimque stationes fuere; postquam … L., h. comitem fratri se dedit, inde … Seriphon deserit O., h. Nero flagitiis … velamenta quaesivit T.
c) metaf. a) do te točke, do sem (ob koncu govora); z glag. dicendi: hactenus de amicitia … dixi Ci., h. Attico vivo edita (haec) a nobis sunt N., quod h. ostendisse satis est Q.; pa tudi brez glagola (elipt.), ki deloma sklepa govor: sed de hoc quidem h. Ci. toliko, zadosti, sed haec h. Ci. idr., h. Aeacides, vocem gravis hasta secuta est O., h. Trogus Plin.; v tmezi: hac Arethusa tenus O.; ki deloma vodi k novemu predmetu: sed haec h.; nunc ad ostenta veniamus Ci., de malorum opinione h.; videamus nunc de bonorum Ci., h. arvorum cultūs et sidera caeli (cecini), nunc te, Bacche, canam V., h. in occidentem Germaniam novimus; in septentrionem ingenti flexu recedit T.; z mox: Col. ali iam: Plin. b) (ki omejuje stopnjo, mero) do te mere, le to, le toliko (večinoma s si, quod, quoad, ut, ne idr.): hactenus indulsisse iuvat V., servus h. paret T., h. Vitellius voluerat T., h. reprehendet, si qui volet, non amplius Ci., patrem familiae h. ago, quod percurro Plin. iun., h. manu servi usus, ut inmotum pugionem extolleret T., h. addito discrimine, ne auctor dubitaretur T., interficere constituit (Agrippinam), h. consultans, veneno an ferro vel qua alia vi T.

II. hīc, starejše heic (iz *hei-ce), hīce (loc. sg. neutr.)

1. (krajevno) tu, tule, tukaj(le), na tem kraju (mestu), tukaj pri nas: Kom. idr. hic cum essem in urbe ac domi Ci., video hic in senatu esse quosdam Ci., si haec apud Scythas dicerem, non hic in tanta multitudine civium Romanorum Ci., hic (sc. Athenis) ita vixit, ut universis Atheniensibus merito esset carissimus N.; z gen.: hic viciniae, hic proxumae viciniae Kom. tukaj v bližini, prav blizu tukaj; podvojeni adv.: hic, hic sunt in nostro numero Ci.; z naspr.: hic — illic tu — tam, na enem kraju — na drugem: Ter., V., Q.; tudi asindet.: hic, illic, ubi mors deprenderat, exhalantes O. tu(kaj) in tam(kaj).

2. (časovno) nato, potem, zdaj pa: Ter., hic iste Sthenium citari iubet Ci., hic illi flentes rogare coeperunt Ci., hic … Lacedaemonii legatos Athenas miserunt N., hic cum crebri afferrent nuntii … , Miltiades hortatus est pontis custodes N., hic regina … poposcit … pateram V., hic Postumius accensus irā … ait L., hic mulier erubuit merito Q.

3. metaf. pri tem, tedaj, potemtakem, pri tej priložnosti, ob takih okoliščinah, poseb. v vprašanjih začudenja ali tudi koncesivno = pri vsem tem, navkljub temu, in vendar: hic mihi quisquam pacis commoda commemorat Ci., hic tu me etiam gloriari vetas Ci. če hoče kdo izreči svojo nejevoljo, grajo o tem, kar so drugi govorili ali storili = in zdaj, in tu: hic lictor Cornelius occiditur Ci., hic quaerat quispiam Ci., tu, Verres, hic quod moliare, non habes Ci., hic iam plura non dicam Ci., hic nos dubitatis tantam inuriam vindicare? Ci., hic tu tabulas desideras … ? Ci., hic, quantum in bello fortuna possit, cognitum est N., hic vero nulla munitio est, quae perterritos recipiat C., hic mihi quisquam … misericordiam nominat S.

III. hinc.

1. (krajevno) od tod, s tega kraja, — mesta, iz te pokrajine, kjer je govoreči: Kom., Q., Val. Fl., Suet. idr. cum hinc egressi sunt Ci., via, quae h. est in Indiam Ci., Calones in proximum tumulum procurrunt. Hinc celeriter deiecti se in signa … coniciunt C., hinc (= ex vinculis) se expedivit N., qua pateat h. exitus L.; occ. od tod = s tega sveta: Aug., hinc a nobis profecti in caelum Ci.; v sl. hinc (kakor tudi njegovo naspr. illinc, inde) pogosto na vprašanje kje? (nam. odkod?) = tu(kaj), na tej strani: intellegitis hinc veritatem resistere Ci., h. stare Lucan., urbs hinc Toronaico, hinc Macedonico saepta mari L. na tej — na oni strani, na obeh straneh, hinc spe, hinc metu militares animos versant Cu., hinc atque hinc vastae rupes … minantur V. tukaj in tamkaj, na obeh straneh, hinc pudicitia pugnat, illinc stuprum Ci., multis hinc atque illinc vulneribus acceptis L.; tako tudi: hinc et hinc Mart., hinc et illinc Pl., hinc vel illinc T., hinc — inde T., Plin. iun., Suet., inde et hinc T., hinc et inde Mart., Suet., inde — hinc Q., hinc indeque Amm., hinc — hinc — inde T.

2. (časovno) odslej, od zdaj, od takrat: quisquis es, amissos hinc iam obliviscere Graios V., hinc consules coepere creari Eutr.; hinc (nam. abhinc) izza, pred: quam si hinc ducentos annos fuerim mortuus Pl.; occ. nato, potem, zatem: hinc ferro accingor rursus V., hinc toto praeceps se corpore misit in undas V., hinc alios … pavet … luctus Val. Fl., hinc volucrum naturae dicentur Plin., sacra hinc et immolationes T., Suetonius hinc Paulinus biennio prosperas res habuit T., orsus hinc a pietatis ostentatione Suet.

3. metaf.
a) od tod (označuje začetek): hinc canere incipiam V., hinc iam incipiam Q., iam hinc ergo nobis inchoanda est pars Q.
b) od tod = od tega človeka: iam hinc scibo, ubi siet Ter., vel hilarissumum convivam hinc indidem expromam tibi Pl. od prav tistega človeka = od mene.
c) partitivno od tod = od te stvari (proč): licet hinc quantum cuique videbitur circumcidat atque amputet Ci.
č) od tod (pomeni izvor, povod, vzrok, posledico), zato, zaradi tega: hinc illae pecuniae redundarunt Ci., hinc in Ligarium crimen oritur Ci., hinc sicae, hinc venena, hinc falsa testamenta nascuntur Ci., hinc omnes intellegere potuerunt Ci., hinc illae sollicitudines, hinc illae quaestiones sunt Ci., hinc accidit dubitatio Q., omnium bellorum initium et causam hinc sumpsit Suet.; brez glag.: hinc totum odium, hinc omnis offensio Ci., hinc apud Atheniensīs magnae discordiae Ci.; preg.: hinc illae lacrimae Ter.

IV. hōc, klas. (pri Ci. in C.) le hūc,

1. sem, tu sem, semkaj: nunc hoc animum advortite ambo Pl., hoc tunc ignipotens caelo descendit ab alto V., spectatumne hoc venimus? L., vincentes hoc pervenistis L., et hoc et illoc Petr., succede huc Pl., procede tu huc Ter., accede huc ad me Ter., huc homines veniebant Ci., huc longius est digressa oratio mea Ci., huc (= domum) ut rediit N., huc ex ephoris quidam descenderunt N., huc eodem profectus est Phocion N., huc consul … praesidium inposuit S., huc … caementa demittit redemptor H., huc illuc volvens oculos V. sem in tja, huc atque illuc signa moveri … videtis L. sem(kaj) in tjâkaj), na to in na ono stran; v tem pomenu tudi: huc et illuc Ci., huc illucque Plin., (pesn.) huc atque huc V., huc et huc H.; podobno: tum huc, tum illuc Ci. ali nunc huc, nunc illuc V. zdaj sem, zdaj tja, huc illucve Cels. sem ali tja; prolept. pri glag. mirovanja: huc ades V. pridi sem k meni, quare huc adsim O. zakaj (sem semkaj prišel in) sem tu.

2. metaf. semkaj, k temu, za to, v ta namen: renumeret dotem huc Ter., omnia … verba huc redeunt Ter. letijo, merijo na to, huc evasit Ter. prišel je na to, huc accedit timor Ci. temu se pridruži še strah, opus est huc limatulo … tuo iudicio Ci., adde huc fontium gelidas perennitates Ci., multa huc minora navigia addunt C., adde huc populationem agrorum L., huc natas adice septem O., igitur huc intendit T. si je to zamislil; huc določen s stavki: rem huc deduxi, ut … pugnare possetis Ci., res huc erat deducta, ut … C., adde huc, quod mercem sine fucis gestat H., quod autem posui … , huc pertinet, ut … Q., huc flexit, ut Tiberium … impelleret T.; occ. do te stopnje (mere), tako daleč: huc unius mulieris libidinem esse prolapsam Ci.; z gen.: huc malorum ventum est Cu. tako daleč v, huc arrogantiae venerat, ut legatos ad Tiberium mitteret T. toliko si je drznil, huc confidentiae venisse T. tako daleč v … Vprašalno hūci-ne? do sem? do tod? do tega? tako daleč? (prim. hī̆cine): hucine tandem haec omnia reciderunt? Ci., hucine, Micipsa pater, beneficia tua evasere, ut … ? S.; z gen.: hucine rerum venimus? Pers.

hierarhija samostalnik
1. (razvrstitev po položaju ali funkciji) ▸ hierarchia, rangsorVerjel je v nujnost družbene hierarhije in ni nikoli zagovarjal enakosti vseh ljudi. ▸ Hitt a társadalmi hierarchia szükségességében, és sohasem támogatta az összes ember egyenlőségét.Počasi se je vzpenjal po lestvici vojaške hierarhije. ▸ Lassan lépdelt felfelé a katonai hierarchia ranglétráján.Višje kot je nekdo v hierarhiji odločanja, težje se kaznivo dejanje dokaže. ▸ Minél feljebb van valaki a döntéshozatali hierarchiában, annál nehezebb bizonyítani egy bűncselekményt.V hierarhiji moči je osebje nadrejeno stanovalcem, zato od stanovalcev pričakuje prilagajanje zahtevam institucije in osebja. ▸ A hatalmi hierarchiában a személyzet felsőbbrendű a lakókkal szemben, ezért elvárják, hogy a lakók alkalmazkodjanak az intézmény és a személyzet elvárásaihoz.Pravimo, da so odnosi v družini hierarhični in da so starši na vrhu hierarhije. ▸ Azt mondjuk, hogy a családi kapcsolatok hierarchikusak, és a hierarchia csúcsán a szülők állnak.
Kapetan je pač samo eden, hierarhija v reprezentanci mora biti jasna. ▸ Csak egy csapatkapitány van, a válogatottban a hierarchiának egyértelműnek kell lennie.
Običajno vlada hierarhija med živalmi istega spola po starosti in mlajši to upoštevajo. ▸ Az azonos nemű állatok között általában korosztályi rangsor van, és a fiatalabbak ezt tiszteletben tartják.

2. (vodstvo organizacije) ▸ hiererchia, rangsorTeze, ki so nastajale znotraj cerkvene hierarhije, so imele odmev tudi v občestvu. ▸ Az egyházi hierarchián belül felmerült tézisek a közösségben is visszhangra találtak.Li Peng je zdaj predsednik najvišjega zakonodajnega telesa in drugi človek v kitajski partijski hierarhiji. ▸ Li Peng most a legfelsőbb törvényhozó testület elnöke és a kínai párt hierarchiájának második embere.

3. (razvrstitev česa po pomembnosti) ▸ hierarchiaDružina je v hierarhiji vrednot Slovencev že dolgo na prvem mestu. ▸ A család régóta a szlovén értékrend csúcsán áll.Količina odloženih odpadkov se namreč zmanjšuje, sežig pa je po hierarhiji ravnanja z odpadki na zadnjem mestu. ▸ A lerakásra kerülő hulladék mennyisége csökken, az égetés pedig a hulladékkezelés hierarchiájának legalsó helyén áll.Meddržavni sporazumi so pomembnejši in v hierarhiji pravnih aktov nadrejeni domačim pravnim aktom. ▸ Az államközi megállapodások fontosabbak, mint a hazai jogi aktusok, és a jogi aktusok hierarchiájában előrébb állnak azoknál.

4. v računalništvu (o organiziranosti elementov) ▸ hierarchiaRaziskovalec in Moj računalnik sta daleč najboljša programa za ustvarjanje map, ker pri njima zlahka vidite, kje v hierarhiji map bo nova mapa pristala. ▸ Az Explorer és a Saját gép messze a legjobb mappateremtő programok, mert könnyen láthatóvá teszik, hogy az új mappa a mappahierarchiában hol fog elhelyezkedni.Pri pisanju kode si lahko pomagamo tudi z urejevalnikom hierarhije, ki v obliki drevesa prikazuje povezavo med razredi. ▸ Kódírás közben használhatja a hierarchikus szerkesztőt is, amely az osztályok közötti kapcsolatokat egy fa formájában mutatja be.

high¹ [hái] pridevnik
visok, dvignjen; velik, važen; močan, silen; plemenit, odličen, imeniten; obilen (hrana); začinjen, pikanten (meso, divjačina); daljen, star (čas); visok, prediren, rezek (glas); velike vrednosti, visoke cene, drag; skrajen, goreč, vnet (a high Tory)
napet, razburljiv (doživljaj); veder, jasen, vesel (razpoloženje)
pogovorno natrkan
sleng omamljen (od mamila)

ameriško, sleng high on nor na kaj
of high birth plemenitega rodu, visokega rodu
high complexion zardel obraz
britanska angleščina higher school certificate abiturientsko spričevalo
high day beli dan, prazničen dan
high and dry figurativno osamljen, zapuščen; navtika nasedel, na suhem
to leave s.o. high and dry pustiti koga na cedilu
in high feather dobre volje, opit
to fly a high game visoko letati
in high health pri odličnem zdravju
with a high hand samovoljno, ošabno
to carry things off with a high hand samovoljno, predrzno ravnati
a high kicker lahkoživka
high latitudes pokrajine blizu zemeljskih tečajev
high and low gospoda in raja
land is high zemlja je draga
pogovorno to mount (ali ride) the high horse biti ponosen, biti domišljav
high merit velika zasluga
high and mighty nadut, ošaben
high noon točno opoldne
high praise velika hvala
high politics visoka politika
high period obdobje največje slave (umetnika itd.)
on the high ropes ohol, poln prezira; besen
high speed največja hitrost
high society visoka družba
of high standing visokega stanu, ugleden
high summer visoko poletje
high spirit razigranost, vedrost
in high spirits razigran, pogovorno natrkan, "v rožicah"
high seas razburkano morje
the high seas odprto morje
high time skrajni čas
high wind močan veter
high words ostre besede, prepir
a high old time; ali high jinks imenitna zabava
the Most High bog
sleng how is that for high? to je pa že malo preveč

himself [himsélf] zaimek
on sam; sebe, se

(all) by himself čisto sam, brez pomoči
he is beside himself je čisto iz sebe
he is not quite himself ni čisto pri sebi
he came to himself; ali he is quite himself again prišel je k sebi

hinávec hypocrite; dissembler; dissimulator

ni takega hinávca kot je on he is an unparallelled (ali unrivalled) hypocrite

hindsight [háindsait] samostalnik
šaljivo prepozen spregled, prepozno spoznanje

hindsight is easier than foresight lahko je biti pameten, ko je že narejeno

hint¹ [hint] samostalnik
migljaj; navodilo (on za)
namigavanje, namig, aluzija (at na)
figurativno sled (of česa)

to drop (ali give) a hint namigniti
to take a hint razumeti namig
there is a hint of trouble videti je, da bodo težave

hirati glagol
1. (postajati slaboten) ▸ sorvad, hervad, aszalódikMaja zdaj že lep čas noče jesti, iz tedna v teden bolj hira, njeno telo postaja podobno okostnjaku. ▸ Maja már egy jó ideje nem akar enni, hétről hétre egyre jobban sorvad, a teste egyre inkább csontvázra hasonlít.
Če rastlina brez vidnega razloga hira, jo morate vzeti iz posode in ji natančno pregledati korenine. ▸ Ha a növény látható ok nélkül fonnyadozik, ki kell venni a cserépből és meg kell vizsgálni a gyökereit.

2. (propadati) ▸ hanyatlik, visszaesikPrišlo je do popolnega zatona trgovine v mestnem središču, saj manjše trgovine in butiki kar po vrsti zapirajo vrata, vse bolj pa hirajo tudi veleblagovnice. ▸ A városközpontban teljesen visszaesett a kereskedelem, a kisebb üzletek és a butikok egymás után zárnak be, valamint egyre inkább hanyatlanak a nagyáruházak is.

history [hístəri] samostalnik
zgodovina; pripoved, zgodba, zgodovinski potek; zgodovinska drama
medicina anamneza, potek bolezni

to become (ali make) history priti v zgodovino
ancient (medieval, modern) history zgodovina starega (srednjega, novega) veka
natural history prirodopis
history of art umetnostna zgodovina
history piece zgodovinska slika
that is all history now to je že zdavnaj minilo

híša house; (stavba) building

stanovanjska híša tenement (house); dwelling, arhaično habitation; (gosposka hiša) mansion; (graščina) manor
mestna híša (magistrat) town hall, city hall; (vladarska, knežja) dynasty
trgovska híša house, (business) firm, concern; store, department store; establishment
vogelna híša corner house
samostojno stoječa híša detached house
Spodnja híša angleškega parlamenta the lower house, the House of Commons
Zgornja híša the upper house, the House of Lords; ZDA (ljudsko zastopništvo) the House of Representatives
blok híš block (of buildings)
vrata híš a row of houses
lesena híša wooden house, frame house
javna híša brothel, house of ill fame, house of ill repute, bawdy house; vulgarno knocking shop; ZDA žargon cathouse
polna híša (gledališče) full house
gostov polna híša houseful of guests
híša ni sklepčna! (parlament) no house!
zabava ob vselitvi v híšo housewarming
dohod, pot k híši path, drive, driveway
boj od híše do híše vojska house-to-house fighting
velik kot híša as high as a house; huge, enormous
zunaj híše out of doors; outdoors
mati je nekje v híši Mother is somewhere around (ali about) the house
vsa híša je bila na nogah the whole household was stirring
naša híša Vam je vedno odprta you are always welcome here
pognati, vreči iz híše koga to turn (ali to throw) someone out (of the house)
postaviti híšo na glavo figurativno to turn the house upside down
stopiti v híšo to enter the house
stopiti iz híše to go out
prepovedati komu vstop v híšo to forbid someone to enter one's house
vseliti se v híšo to move into a house, to move in

hišnik samostalnik
(vzdrževalec objekta) ▸ házmester, házfelügyelőTakoj sem poklicala našega hišnika, ki je med drugim tudi gasilec. ▸ Azonnal hívtam a házmesterünket, aki többek között tűzoltó is.
Dela kot hišnik v ogromnem podjetju. ▸ kontrastivno zanimivo Gondnokként dolgozik egy nagyvállalatnál.