Franja

Zadetki iskanja

  • negližé negligee, negligé; housecoat; deshabille, dishabille

    ženska v negližéju a woman in dishabille (ali lightly dressed, wearing a negligee)
  • nemoralen pridevnik
    (v nasprotju z vrednotami) ▸ erkölcstelen
    nemoralno početje ▸ erkölcstelen cselekedet
    nemoralno dejanje ▸ erkölcstelen cselekedet
    nemoralno vedenje ▸ erkölcstelen viselkedés
    skrajno nemoralen ▸ végletesen erkölcstelen
    nemoralno življenje ▸ erkölcstelen élet
    S svojim nemoralnim življenjem so dajale slab vzgled mladini. ▸ Erkölcstelen életével rossz példával szolgált a fiataloknak.
    nemoralen človek ▸ erkölcstelen ember
    nemoralna politika ▸ erkölcstelen politika
    nemoralna ženska ▸ erkölcstelen nő
    obogateti na nemoralen način ▸ erkölcstelen módon meggazdagodik
    popolnoma nemoralen ▸ teljes mértékben erkölcstelen
    nemoralno obnašanje ▸ erkölcstelen viselkedés
    nemoralna ponudba ▸ erkölcstelen ajánlat
    nemoralna vrednota ▸ erkölcstelen érték
    Pravijo, da so vse dobre stvari v življenju nezakonite, nemoralne ali redilne. ▸ Azt mondják, hogy az életben minden jó dolog vagy törvénytelen, vagy erkölcstelen, vagy hizlal.
  • nezavesten pridevnik
    1. (v nezavesti) ▸ eszméletlen, ájult, eszméletét vesztett
    nezavesten ponesrečenec ▸ eszméletét vesztett sérült, balesetet szenvedett eszméletlen személy
    Če je pomoč dovolj hitra, je treba nezavestnega ponesrečenca prenesti na svež zrak in vzpodbujati dihanje. ▸ Ha a segítség elég gyors, az eszméletlen sérültet friss levegőre kell vinni és segíteni kell a légzést.
    Metoda je primerna za nezavestnega ponesrečenca, ki ne diha in nima pulza. ▸ Ez a módszer eszméletlen, pulzus nélküli, nem lélegző sérült esetében alkalmazható.
    nezavesten poškodovanec ▸ eszméletlen sérült
    Pri nezavestnem poškodovancu je treba preveriti dihanje in srčni utrip; v primeru zastoja srca ali prenehanja dihanja lahko rešimo življenje le z znanjem tehnike oživljanja. ▸ A balesetet szenvedett eszméletlen személynél meg kell vizsgálni, hogy lélegzik-e, van-e szívverése; szívmegállás esetén vagy ha leállt a légzése, csak az újraélesztési technika ismeretében tudjuk megmenteni az életét.
    nezavesten bolnik ▸ eszméletlen beteg
    V stabilni bočni položaj namestimo nezavestnega bolnika, ki normalno diha in nima poškodovane hrbtenice. ▸ Az eszméletlen beteget, aki normálisan lélegzik és nem sérült a gerince, stabil oldalfekvésbe helyezzük.
    nezavesten fant ▸ ájult fiú
    nezavesten moški ▸ eszméletlen férfi
    nezavesten voznik ▸ eszméletlen sofőr
    nezavestno stanje ▸ eszméletlen állapot
    nezavestno dekle ▸ öntudatlan lány
    nezavestna žrtev ▸ eszméletlen áldozat
    nezavestna ženska ▸ eszméletlen nő
    Hudo ranjeno in nezavestno žensko je malo kasneje našel sin, ki je takoj poklical reševalce in policiste. ▸ A súlyosan sérült és eszméletlen nőre nem sokkal később a fia talált rá, aki azonnal hívta a mentőket és a rendőrséget.
    napol nezavesten ▸ félig eszméletlen
    nezavesten zgruditi se ▸ ájultan összeesik, eszméletlenül összeesik
    Nekega dne, tik po zajtrku, se je zgrudila nezavestna. ▸ Egy nap, közvetlenül reggeli után ájultan esett össze.
    ležati nezavesten ▸ ájultan fekszik

    2. (nezaveden; nenameren) ▸ tudattalan, öntudatlan, nem tudatos
    Danes velja, da je približno 75 % zdravja odvisnih od našega zavestnega ali nezavestnega ravnanja. ▸ Napjainkban a becslések szerint az egészségünk mintegy 75 százaléka a tudatos vagy tudattalan viselkedésünktől függ.
  • neznanka samostalnik
    1. (neznana stvar) ▸ ismeretlen, ismeretlen tényező
    veliko neznank ▸ számos ismeretlen tényező
    več neznank ▸ több ismeretlen
    popolna neznanka ▸ teljesen ismeretlen
    Za zdaj je vzrok za nesrečo še vedno popolna neznanka. ▸ A baleset oka még mindig ismeretlen.
    edina neznanka ▸ egyetlen ismeretlen

    2. (neznana ženska) ▸ ismeretlen nő
    zmenek z neznanko ▸ ismeretlen nővel való találka
    srečanje z neznanko ▸ találkozás egy ismeretlen nővel
    skrivnostna neznanka ▸ titokzatos ismeretlen nő
    Žena pride prej iz službe in najde moža v postelji z neznanko. ▸ A feleség előbb érkezik haza a munkából, és a férjét az ágyban találja egy ismeretlen nővel.

    3. matematika (neznano število) ▸ ismeretlen
    enačba z dvema neznankama ▸ kétismeretlenes egyenlet
    linearna enačba z eno neznanko ▸ egyismeretlenes lineáris egyenlet, elsőfokú egyismeretlenes egyenlet
    reševanje linearnih enačb z eno neznanko ▸ egyismeretlenes lineáris egyenletek megoldása
    kvadratna enačba z dvema neznankama ▸ másodfokú kétismeretlenes egyenlet
    enačba druge stopnje z eno neznanko ▸ másodfokú egyismeretlenes egyenlet
    sistem treh linearnih enačb s tremi neznankami ▸ háromismeretlenes lineáris egyenletrendszer
  • ničvréden (-dna -o) adj.

    1. di scarso, di poco valore:
    pren. ničvreden okras lustrino, orpello
    pren. ničvreden predmet patacca
    ničvredna stvar cicca, carabattola, paccottiglia
    prodajalec ničvredne robe pataccaro

    2. infame, indegno;
    ničvredna ženska puttana, prostituta
  • nimfa samostalnik
    1. (mitološko bitje) ▸ nimfa
    lepa nimfa ▸ szép nimfa
    starogrška nimfa ▸ ógörög nimfa
    božanska nimfa ▸ isteni nimfa
    drevesna nimfa ▸ fanimfa
    morska nimfa ▸ tengeri nimfa
    mitološka nimfa ▸ mitológiai nimfa
    vodna nimfa ▸ vízi nimfa
    gorska nimfa ▸ hegyi nimfa
    Kalipso je bila morska nimfa, ki se je zaljubila v Odiseja in ga pri sebi obdržala celih sedem let. ▸ Kalüpszó egy tengeri nimfa volt, aki beleszeretett Odüsszeuszba, és teljes hét évig magánál tartotta.

    2. (ptica) ▸ nimfapapagáj
    papiga nimfa ▸ nimfapapagáj
    samček nimfe ▸ hím nimfapapagáj
    samec nimfe ▸ hím nimfapapagáj
    nimfa in skobčevka ▸ nimfa- és hullámos papagáj
    Papige nimfe so zelo prijetne, nezahtevne in lepe sobne ptice. ▸ A nimfapapagájok nagyon kellemes, igénytelen és szép szobamadarak.

    3. biologija (razvojna stopnja živali) ▸ nimfa
    nimfa in ličinka ▸ nimfa és lárva
    Na dnu rek in jezer živijo številne nimfe ter različni vodni insekti, ki postanejo aktivni, ko pade noč. ▸ A folyók és a tavak fenekén számos nimfa és különböző vízi rovar él, amelyek éjszaka válnak aktívvá.
    Nimfe škržatov na jugu ZDA preživijo 13 let pod zemljo. ▸ A kabócák nimfái az USA déli részén 13 évet túlélnek a föld alatt.

    4. (privlačna ženska) ▸ nimfa
    Čez nekaj dni boste radožive nimfe, pevke, plesalke in igralke z neverjetno energijo spoznali tudi vi. ▸ Néhány nap múlva ti is életvidám nimfák, énekesnők, táncosnők és hihetetlen energiával rendelkező színésznők lesztek.
    V Bitoli bodo nagradili Claudio Cardinale, italijansko nimfo s filmskih platen. ▸ Bitolában díjazzák Claudia Cardinalét, a filmvászonról ismert olasz nimfát.

    5. ribištvo (vaba na trnku) ▸ nimfa
    Prijemi velikih rib so pogosti, lovimo pa jih lahko s suho muho, potezanko ali z nimfo. ▸ A nagy halak kapása gyakori, száraz léggyel, csalihallal vagy nimfával fogjuk ki őket.
  • nôčen nightly; night(-); nocturnal

    nôčni bombni napad vojska aeronavtika night air raid
    nôčni bombnik aeronavtika night bomber
    nôčni čas night time
    v nôčnem času at night
    nôčna čepica nightcap
    nôčni čuvaj night watchman
    nôčno delo night work, pogovorno nights
    nôčni klub (lokal, bar) nightclub, ZDA night spot, žargon honkytonk
    nôčni lovec vojska aeronavtika night fighter (airplane)
    nôčno pristajanje aeronavtika night landing
    nôčni napad vojska night attack, night raid
    nôčni obhod vojska nightly round
    nôčni mir the peace of the night
    nôčna izmena, nôčni posad night shift
    nôčna mizica bedside table, night table
    nôčna omarica nightstand
    nôčna posoda chamber pot, pogovorno po, (za podkladanje) bedpan, arhaično night vase
    nôčni polet aeronavtika night flight
    nôčni zračni promet night air traffic
    nôčna letalska poštna služba night airmail service
    nôčna priatojbina night rate
    nôčna ptica (ki dolgo bedi, dela) night owl, (ki ponočuje) night bird
    nôčna predstava night performance
    nôčni obisk a nightly (ali nocturnal) visit
    nôčna služba night duty, pogovorno nights
    nôčna straža night watch, vigil
    nôčna (kurja) slepota night blindness, nyctalopia
    nôčna srajca (ženska) nightdress, nightgown, pogovorno nightie, ZDA night robe, (moška) nightshirt
    nôčna svetilka night-light, nightlamp
    nôčna tarifa night tariff, night rates
    nôčna vaja vojska night exercise
    nôčni vlak night train
    nôčna ura night hour
    pozne nôčne ure small hours pl
    nôčni vzlet aeronavtika night takeoff
    nôčni vratar night porter
    nôčni zrak night air
    nôčno zavetišče night shelter
    nôčno življenje night life
  • nōmen -inis, n (indoev. *HnóHmn̥-, gen. *Hn̥Hméns-; prim. skr. nāman- ime = gr. ὄνομα = sl. ime = hr. ȉme = got. namo = stvnem. namo = nem. Name, ang. name, lat. āgnōmen, cōgnōmen, nōminō, gr. ὄνομάζω imenujem, sl. imenujem)

    I.

    1. ime, poimenovanje, naziv: durius nomen Ci., n. fictum O., obscurum Lucan., amicum Val. Fl., gentile Stat., aliquem nomine clamare, vocare V. ali increpare L. po imenu, z imenom, imenoma, nomen invenire, reperire, trahere ab re Ci. ali nomen capere ex re C. ali nomen accipere ab re Ci., C. ali nomen habere ex re O. ime dobiti (imeti) od česa, imenovati se po čem, verbi vim ex ipso nomine repetere Ci. iz etimologije izpeljevati, nomen demittere V. ime izpeljevati, alicui nomen imponere Ci., Lucr., L., Iust. ali ponere V., H. ali indere Pl., S., L. dati (nadeti, vzdeti, določiti) komu ime, prim.: cui parentes Ascanium dixere nomen L., L. Tarquinium edidere nomen L., nomen civitati Athenas dedit Mel., arborem quam ille suum nomen catachannam nominabat Fr., nomen calamitatis ponitur in casu Ci. beseda „calamitas“ se uporablja; quid ais? quid nomen tibist (= tibi est)? Pl. kako ti je ime?, kako se imenuješ?, nomen mulieris cedo quid sit? Ter., ei morbo nomen est avaritia Ci. tej bolezni je ime lakomnost, ta bolezen se imenuje lakomnost, tej bolezni pravimo lakomnost, Troia et huic loco nomen est L., Gordium nomen est urbi Cu., lahko tudi: est via: lactea nomen habet O. imenuje se mlečna (= Rimska); po atrakciji stoji ime v dat.: Clausus, cui postea Claudio fuit nomen L., pago inde Troiano nomen est L., „mihi nomen est Iulius“ et „mihi nomen est Iulio“ Gell., tako tudi: cui Egerio inditum nomen L.; neklas. stoji ime v gen.: nomen Mercurii est mihi Pl. Adv. se uporablja abl. nomine = po imenu: alicui nomine notum esse Q. Ci., accurrit quidam notus mihi nomine tantum H.; nomine po imenu = z imenom (ime in odvisna beseda stojita v istem sklonu): Plin., Suet., Iust., erat in procuratione regni … eunuchus nomine Pothinus C., habebat autem in matrimonio sororem germanam suam nomine Elpinicen N., praetorem eorum nomine Milionium dixisse ferunt L., fratrem, Carthasim nomine, cum magna equitum manu misit ad diruendam eam (sc. urbem) Cu., a quodam nomine Adduo (abl.) vulneratus Vell., Rhodanus paludi sese ingurgitat nomine Lemanno Amm. Posebna rekla:
    a) poseb. kot voj. t. t. nomen (nomina) dare Ci., L. ali nomen edere, profiteri L. oglasiti (oglašati) se, javiti (javljati) se, priglasiti (priglašati) se za kaj, poseb. za vojaško službo, (pren.: in his poëta nomen profitetur suum Ter. k tem se prišteva pesnik), nomen accipere L. sprejeti ime (tistega, ki se je oglasil) = vpisati, zapisati, ad nomina non respondere L. ne oglasiti se (pri branju imen), ne odzvati se pozivu (za voj. službo).
    b) kot jur. t. t.: nomen (alicuius) deferre (de re) Ci. (sodno) tožiti, s tožbo prijeti koga zastran (zaradi, glede) česa, tudi: alicui deferre nomen alicuius rei Ci. tožiti pri kom zaradi česa, recipere nomen (de re) Ci. sprejeti tožbo (o čem, glede česa). Nomen occ.
    a) ime = naslov, naziv: erat regia dignitate, quamquam carebat nomine N. čeprav ni imel kraljevskega naslova, naslova „kralj“, vos me imperatoris nomine appellavistis C. z nazivom „imperator“, erant autem litterae sine nomine Ci. brez naslova (ali podpisa).
    b) kot gram. t. t. ime: Q. idr. slovničarji.

    2. rodbinsko (družinsko), rodovno, osebno ime. Izmed treh imen vsakega svobodnega Rimljana pomeni srednje (nomen) rod (gens), zadnje (cognomen) rodbino (familia), prvo (praenomen) pa posameznika. C. Claudius Nero je Gaj iz rodbine Neronov, ki pripadajo Klavdijevemu rodu. Če je kdo po posinovljenju prestopil v drug rod (gl. spodaj pod 3. meton.), je privzel ime posvojitelja, privzel pa je tudi pridevek (agnomen), ki je spominjal na njegov izvor. Cesarju Avgustu je bilo ime C. Octavius Thurinus Gaj Oktavij Turin, kot Cezarjev posinovljenec pa se je imenoval C. Iulius Caesar Octavianus Gaj Julij Cezar Oktavijan. Včasih je nomen = cognomen ali praenomen: Ci. idr.

    3. meton. pleme, rod, narod, ljudstvo, oseba (človek, bitje, posameznik): Fabium nomen L. Fabijev rod = Fabijci, Crispum equestri ortum loco C. Sallustius, rerum Romanarum florentissimus auctor, sororis nepotem in nomen adscivit T. je sprejel v svoj rod, je posinovil; tako tudi: adsciturus in nomen Neronem Suet., Gaium Octavium etiam in familiam nomenque adoptavit Suet.; vestrum (sc. Romanum) nomen intueri L. vaš narod = vas, nomen Romanum Ci., N. idr. kar se imenuje rimsko, rimska moč, rimska (nad)oblast, rimstvo, Rimljani, Gallorum gentem infestissumum nomini Romano ad bellum arcessunt S., fraternum nomen populi Romani C. ime „bratje rimskega naroda“, n. Nerviorum C., n. Caeninum, Latinum, Volscum L., omne nomen Aetalorum L., Silvius, Albanum nomen V. človek iz Albe = Albanec, nomina fortissima O. največji junaki, najpogumnejši možje, nomina tanta O. toliki možje, quae maxima surgunt nomina Val. Fl. največji možje, popularia nomina, Drusos Lucan., Aeolium nomen (= Aeolus) Sil., cinis de tanto nomine restat Sil., nectuus premeret tot nomina gurges Sil. toliko mož, ut … eum … interficeret metuque invisi nominis (= invisi hominis) populum Romanum liberaret Iust., a crudele genus nec fidum femina nomen! Tib. bitje, imenovano „ženska“, Ledae n. (= Leda) Sil.; tudi za opisovanje stvari: felix nomen agelli (= felix agellus) Ca., n. Hiberi (= Hilberus) Sil., ingens n. doctrinarum (= ingens doctrina) Amm. Od tod meo, tuo, suo nomine kar se mene (tebe, njega) tiče, z moje (tvoje, njegove) strani, kar zadeva mene (tebe, njega): Ci., Suet., nomine Catilinae S. s Katilinove strani; suo nomine pa tudi = sam zase, sam (od sebe), samostojno: Dumnorigem odisse etiam suo nomine Caesarem et Romanos C., suo nomine atque arbitrio bellum gerere C. samostojno in samovoljno, neminem neque suo nomine neque subscribens accusavit N. niti kot glavni tožnik niti kot sotožnik, bellum suo nomine indicere Ci. sam, v svojem imenu, na svojo roko.

    4. ime = slovito, znano, slavno, sloveče, dobro ime, dober glas, slava, sloves, ugled, veljava, čast: Cu., Vell., T., Suet., Iust., Amm., Cl., huius magnum nomen Ci., n. celebratum, clarum, fractum Ci., nobile N., praeclarum Lucr., nomen habere Ci., et nos nomenque decusque gessimus V., multi Lydia nominis H. slovita, bellum magni nominis L. znana, tu quoque … nomen ab aeterna posteritate feres O.; sine nomine brezimen, neslaven, neznan, nizek, preprost: Sil., H., incensus et ipse perfurit ac multam in medio sine nomine plebem V., sine nomine letum V. neslavna, his et mille aliis postquam sine nomine rebus propositum instruxit mortali barbara maius O.; nec (sc. tellus) pomis sua nomina servat V. in (zemlja) ne ohranja sadja in s tem dobrega imena = in sadje se v taki (zemlji) izrodi, perdere nomen … Hesperium Lucan., rex tanti nominis Cu. tako slaven, magna nomina Plin. iun. ljudje slovečega imena; nomen glas v slabem pomenu: famosi nominis latro Amm. na slabem glasu, zloglasen, razvpit.

    II.

    1. (zgolj) ime (naspr. stvar sama), prazno ime, videz: n. legionum Ci., duo reges nomine magis quam imperio N., sunt nomina ducum L. prazna imena, sence, nomen (pomenljivo ime) amicitia, nomen inane (prazno ime, videz) fides O.

    2. prazno ime = izmišljen vzrok, (prazen) izgovor, pretveza, podoba, zunanji videz; nav. abl. nomine z gen., pogosto = na videz zaradi: nomine sceleris damnari Ci., legis agrariae simulatione et nomine Ci., otii nomine N. pod pretvezo miru, certare honestis nominibus S. pod častnimi izgovori.

    3. resničen, dejanski vzrok, razlog, povod: honesto nomine Ci., alio nomine aut alia de causa Ci., a tuis obtrectatoribus nomen inductum fictae religionis Ci. ep.; abl. nomine z gen., kakim pron. ali drugim atrib., pogosto = zaradi, kot, za (z acc.): suspectus est nomine neglegentiae Ci., meo, tuo, suo nomine zaradi mene itd.: supplicatio diis immortalibus meo nomine decreta est Ci. zaradi mene, patres pavor ingens cepit publico nomine L. = rei publicae nomine Plin. iun. zaradi države, quocumque nomine lectum Massicum H. v kateri koli namen, s kakršnim koli namenom, eo nomine Ci., C. idr. zato, decretae eo nomine supplicationes T., quo nomine Vell., Q. zaradi česar, illo nomine Sen. ph., nullo nomine Sen. ph. v nobenem oziru, nullo nomine non Vell. v vsakem oziru, na vsak način, nomine obsidum, nomine praedae C. kot talci, kot plen, za talce, za plen; uno nomine hkrati, naenkrat, skupaj: accusati sunt uno nomine consulares Ci., iudicia plurimarum controversiarum sublata uno nomine omnia Ci., uno nomine HS CCL milia iussu praetoris data esse Ci. v eni postavki, z eno postavko.

    III.

    1. dolžnikovo ime (v zadolžni knjigi), dolžnik, plačnik: bonum nomen Ci. ep. dober dolžnik = dober, zanesljiv plačnik, lenta nomina, non mala Sen. ph. počasni, ne slabi plačniki, vel optima nomina non appellando (če jih ne terjaš) fiunt mala Alphius ap. Col., tituli debitorum nomina dicuntur Asc.

    2. meton. zadolžnica, dolgovna postavka, dolg, postavka: ut non concurrerent nomina Ci. ep. obojestranska plačila, pecunia est mihi in nomine Ci. ep. denar imam na dolgu, denar dolgujem, certis nominibus grandem pecuniam debuit Ci. dolgoval je veliko vsoto ob trdnem zagotovilu, aes alienum meis nominibus S. dolg, pod katerim je moje ime = moj dolg, aes alienum alienis nominibus S. dolg, pod katerim je tuje ime = tuj dolg, nomina recta H. imena dobre veljave (prim. zgoraj bonum nomen), zanesljivi, dobri plačniki ali pa = prav vpisane postavke dolga, nomina tironum sectari H. zadolžnice mladcev, nomen facere Ci., Sen. ph., Dig. ali in tabulas nomen referre Ci. dolgovno postavko (dolgovne postavke) vpisati v glavno knjigo (vknjižiti, zabeležiti), nomen solvere, dissolvere Ci. ali persolvere S. dolg (po)plačati, nomina exsolvere, expedire Ci. dolg(ove) vrniti, poravnati, razdolžiti se, nomina exigere Ci. dolg(ove) terjati, izterja(va)ti, nomen locare Ph. dolg dati vpisati = izposoditi si denar, vzeti kredit, nomina arcaria S. (gl. arcārius), nomina transcripticia S. prenesene dolgovne postavke (če da kdo prepisati dolg na svoje ime).
  • noseč pridevnik
    1. ponavadi v ženskem spolu (o stanju) ▸ terhes, várandós, állapotos
    prvič noseča ▸ először terhes
    drugič noseča ▸ másodszor terhes
    noseča žena ▸ várandós feleség
    noseča soproga ▸ terhes feleség
    noseča ženska ▸ várandós nő
    noseče dekle ▸ állapotos lány
    noseča z dvojčkoma ▸ ikrekkel terhes
    noseča z drugim otrokomkontrastivno zanimivo második gyermekét várja
    noseča pet mesecev ▸ öthónapos terhes
    noseča osem tednov ▸ nyolchetes terhes
    Nihče ni niti posumil, da je noseča, saj se ji trebušček sploh še ni poznal. ▸ Senki sem gyanította, hogy terhes, hiszen a pocakja még nem is látszott.

    2. (o nošenju) ▸ hordozva, cipelve
    noseč v roki ▸ kézben hordozva
    Gerardo gre na skedenj in se po petih minutah vrne, noseč v rokah dve škatli. ▸ Gerardo kimegy a csűrbe, majd öt perc múlva két dobozzal a kezében tér vissza.
    Spremljal ju je grajski pisar in nekaj oboroženih hlapcev, noseč na ramah dolge sulice. ▸ A várszolga és néhány felfegyverzett szolga kísérte őket, hosszú lándzsákat cipelve a vállukon.
    Udeleženci so se na ulice podali ob petju in glasbi, noseč pisane zastave in balone. ▸ A résztvevők énekelve és zenélve, színes zászlókat és lufikat hordozva vonultak az utcára.
  • noša samostalnik
    1. (oblačilo) ▸ viselet, ruhaviselet
    tradicionalna noša ▸ hagyományos viselet
    kmečka noša ▸ paraszti viselet
    belokranjska noša ▸ Bela krajina-i viselet
    gorenjska noša ▸ felső-krajnai viselet
    pokrajinska noša ▸ tájjellegű
    ženska noša ▸ női viselet
    moška noša ▸ férfiviselet
    Pisane finske noše so v navadi na tradicionalnimi festivalih ali na porokah. ▸ A színes finn viseletek gyakoriak a hagyományos fesztiválokon vagy esküvőkön.
    Povezane iztočnice: narodna noša

    2. (o nošenju) ▸ viselés
    Pri noši vedno večjega pokrivala si pomagajo tudi z nekakšnimi majhnimi bambusovimi stožci, na katere pripenjajo vso to okrasje. ▸ Az egyre nagyobb méretű fejfedő viselésének megkönnyítésére kis bambuszkúpokat is használnak, amelyekre a díszeket rögzítik.
  • nòv nouveau, neuf, moderne , (nedaven) récent , (svež) frais

    nova beseda, nov izraz mot moški spol nouveau, néologisme moški spol
    nova hiša (ženska obleka) maison ženski spol (robe ženski spol) neuve
    nov krompir pommes ženski spol množine de terre nouvelles
    novo leto jour moški spol de l'an, nouvel an
    želeti komu srečno novo leto souhaiter à quelqu'un la bonne année
    Novi svet (Amerika) le Nouveau Monde
    novi testament le Nouveau Testament
    najnovejša moda la dernière mode, le dernier cri
    nove vesti nouvelles fraîches
    najnovejše vesti dernières nouvelles, dernière heure
    kaj je novega? qu'y a-t-il de nouveau?, quoi de nouveau (ali de neuf)?
    čisto novo tout neuf, familiarno flambant neuf
    na novo obdelan remanié, refondu
  • nūbō -ere, nūpsī, nūptum (indoev. baza *sneu̯bh- omožiti se iz kor. *sneu̯- vezati; prim. gr. νύμφη nevesta, mlada žena, nimfa, νυμφίος ženin, νυμφεύω možim se, ženim se, lat. cō-nūbium [iz *con-snūbion, *con- snūbium], sl. snubiti = hr. snúbiti)

    I. intr.

    1. o ženski (o)možiti se s kom, poročiti (poročati) se, za moža vzeti (jemati) koga; abs.: Iust., in familiae luctum nupsit Ci., virgines sine dote nubunt C., si non in funere nupsissem L., nubenti dona ferre Sen. tr.; v pass. brezos.: nubitur Pl., nubendi tempus O.; z dat.: Ter., Suet., Gell., reliquitnubilem filiam, quae nupsit A. Aurio Melino, consobrino suo Ci., Calliae n. N., his duobus … duae Tulliae regis filiae nupserant L., siqua voles apte nubere, nube pari O.; šalj.: haec cotidie viro nubit Pl. (o blodnici); s cum (= ob): bona cum bona nubet alite (gl. āles) virgo Cat.; z in z acc.: n. in familiam clarissimam Ci. ali in aliquam domum L. primožiti se v družino, v hišo (z acc.); v sup.: ire nuptum Pl. možiti se hoteti, filiam alicui nuptum dare Ter., N., L., Suet. hčer dati komu zamož, hčer omožiti s kom, aliquam nuptum locare Ter. ali collocare C. omožiti, poročiti, zamož dati; v pass.: ut (sc. Casina) detur nuptum nostro vilico Pl., hostis est uxor invita quae viro nuptum datur Pl., a parentibus nuptum mitti S. fr.; v pt. pf. nupta omožena, poročena s kom: nuptam esse alicui Ci., N., H., L., O., Suet. = nuptam esse cum aliquo Pl., Ter., Ci., Gell. = nuptam esse apud aliquem Gell.; abs.: male nupta est Pl. nesrečno je omožena; od tod subst. nūpta -ae, f nevesta, soproga, zakonska žena: nupta est an vidua? Pl., n. pudica L., O., nova n. (gl. novus) Ter., O., n. Iovis O., nuptarum concubinatus Suet.; metaf.: nupta verba Pl. ap. Fest. et ap. P. F. zakonske besede = nesramne besede, ki jih deklice ne smejo izgovarjati.

    2. metaf.
    a) o možu (o)ženiti se, poročiti (poročati) se, v zakon stopiti (stopati): viri nupti Varr. fr., quid aliud adiecerim quam dignas (sc. coniuges) fuisse quibus Minyae nuberent Val. Max., pontificem maximum rursus nubere nefas est Tert., nubat et nubatur ille, qui in sudore faciei comedit panem suum Hier., neque nubent neque nubentur Vulg.; occ. α) šalj. novus nuptus Pl. nov omoženec = mož, poročen kot ženska. β) šalj. o možu, ki je podložen svoji ženi: uxori nubere nolo meae Mart. nočem biti žena svoji ženi. γ) o pederastiji: Mart. (12, 42, 1), Iuv. (2, 134, 137), Lamp., Cod. I.
    b) o trtah, ki se vežejo na drevesa = „poročiti se“ = (z)družiti se, združiti (združevati) se, povez(ov)ati se: in Campano agro (sc. vites) populis nubunt Plin., vertit populi albae etiam vitibus nuptae Plin.

    II. trans. pokri(va)ti, zagrniti (zagrinjati); stari lat. slovničarji so namreč nubere napačno izpeljevali iz debla subst. nūbēs: tellus se plantis nubit Col., quod aqua nubat terram, appellatus est cognominatusque Neptunus Arn.
  • oblačilo samostalnik
    1. pogosto v množini (izdelek iz blaga) ▸ ruha, ruházat, öltözék
    vrhnje oblačilo ▸ felsőruha
    topla oblačila ▸ meleg ruházat
    Zaradi nizkih temperatur so nujno potrebna topla oblačila. ▸ Az alacsony hőmérséklet miatt elengedhetetlen a meleg ruházat.
    modna oblačila ▸ divatos ruhák
    ženska oblačila ▸ női ruházat
    športna oblačila ▸ sportruházat
    otroška oblačila ▸ gyermekruházat
    zaščitna oblačila ▸ védőruhák
    nositi oblačila ▸ ruhát hord, ruhát visel
    kolekcija oblačil ▸ ruhakollekció
    trgovina z oblačili ▸ ruhaüzlet
    najljubši kos oblačila ▸ legjobb ruhadarab
    oblačila za prosti čas ▸ szabadidős ruházat
    Povezane iztočnice: civilna oblačila

    2. ponavadi v množini (zunanja podoba) ▸ köntös, ruha
    Stara ideja je dobila le nova oblačila. ▸ A régi elképzelést új köntösbe bújtatták.
    Nostalgija je simptom sedanjosti, preoblečen v oblačila preteklosti. ▸ A nosztalgia a múlt köntösébe öltöztetett jelen tünete.
    Komunisti, preoblečeni v nova nacionalna oblačila, so storili vse, da bi obdržali oblast. ▸ Az új nemzeti ruhát öltött kommunisták mindent megtettek, hogy megtartsák a hatalmat.
  • oblačílo (-a) n

    1. abito, vestito, indumento; panno, roba; oblačila vesti:
    otroška, moška, ženska oblačila abbigliamento; indumenti per bambini, maschili, femminili
    spodnje, vrhnje oblačilo indumento intimo, sopravveste
    delovno, redovno, zaporniško oblačilo tuta da lavoro, abito religioso, abito da carcerato
    trgovina z ženskimi oblačili negozio di abbigliamento femminile
    rel. duhovniško oblačilo abito talare, talare
    lahka, zimska oblačila panni leggeri, pesanti

    2. pren. veste, fisionomia:
    zgodovinsko oblačilo mesta veste storica della città
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rel. bogoslužna oblačila paramenti liturgici
    tekst. oblačilo iz kamelovine cammellotto
    bibl. oblačilo vrhovnega duhovnika supernumerale
  • oblásten1 (-tna -o) adj. presuntuoso, arrogante, dispotico, sopraffattore:
    nasproti podrejenih je rad oblasten nei confronti dei subalterni è arrogante, dispotico
    oblastna ženska generalessa, satrapessa
  • obléka vêtement moški spol , habit moški spol

    moška obleka habit d'homme, (cela) complet moški spol, costume moški spol
    ženska obleka robe ženski spol
    večerna obleka robe ženski spol du soir
    delovna obleka tenue ženski spol de travail, bleu moški spol de travail, combinaison ženski spol
    domača obleka robe ženski spol de chambre (ali d'intérieur)
    kopalna obleka maillot moški spol de bain
    vojaška obleka uniforme moški spol, tenue ženski spol
    gotova obleka vêtement moški spol de confection, prêt-à-porter moški spol
    slavnostna obleka habit moški spol de gala (ali de fête)
    omara za obleko armoire ženski spol, garde-robe ženski spol, penderie ženski spol
    topla, vrhnja obleka survêtement moški spol, vêtement moški spol de dessus
    paziti na obleko soigner sa mise
    obleka ne naredi človeka l'habit ne fait pas le moine
  • obléka (-e) f

    1. abito, vestito; indumento; abbigliamento; tuta; tenuta:
    moška, ženska, otroška obleka vestito da uomo, da donna, da bambino
    poletna, zimska obleka abito estivo, invernale
    jesenska, spomladanska obleka abito di mezza stagione
    potapljaška, vesoljska obleka scafandro, muta; tuta spaziale
    plesna, večerna obleka abito da ballo, da sera
    delovna obleka tenuta da lavoro, di fatica
    nevestina obleka veste da sposa
    žalna obleka veste da lutto, lutto
    obleka za nosečnice pré-maman

    2. pren. fisionomia, aspetto, apparenza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. obleka visi na njem è magrissimo
    obleči civilno obleko vestire l'abito borghese; vestire, essere in borghese
    metati obleko nase, skočiti v obleko vestirsi in fretta
    biti v Adamovi, Evini obleki essere nudo, essere in costume adamitico, redko in costume evitico
    veliko dati na obleko essere molto accurati nell'abbigliamento
    PREGOVORI:
    obleka naredi človeka l'abito fa il monaco
  • obléka -e ž
    1. haină
    ženska obleka rochie
    slavnostna obleka toaletă
    delovna obleka salopetă
    2. mn. garderobă, îmbrăcăminte
  • obútev (-tve) f calzatura, calzature, scarpe:
    gumijasta, usnjena obutev calzature di gomma, di cuoio
    moška, otroška, ženska obutev calzature da uomo, per bambini, da donna
  • odbojka samostalnik
    1. (šport) ▸ röplabda
    igrati odbojko ▸ röplabdázik
    ženska odbojka ▸ férfi röplabda
    moška odbojka ▸ női röplabda
    Povezane iztočnice: dvoranska odbojka, mala odbojka, mini odbojka, odbojka na mivki, sedeča odbojka, žoga za odbojko

    2. (način igranja) ▸ röplabdajáték
    vrhunska odbojka ▸ kitűnő röplabdajáték
    kakovostna odbojka ▸ minőségi röplabda
    V prvem nizu so gledalci videli vrhunsko odbojko na obeh straneh, z močnimi napadi in malim številom napak. ▸ Az első játszmában a nézők kiváló röplabdajátékot láthattak, mindkét fél részéről erős támadásokkal és kevés hibával.