Franja

Zadetki iskanja

  • angustus 3, adv.

    1.
    a) krajevno: ozek, tesen, ne prostoren, ne prostran (naspr. lātus, laxus, amplus): locus, domus, pontes Ci., aditus C., V., fines C., montes C. blizu skupaj stoječe, via, semita L., iter S., Lucr., mare N., fretum Lucr., aqua O., litus, nodus, pectus V., rima, cellae H., limes Lucan., frames Plin. iun., mensa Sen. tr., amictus Q., sus Plin. drobna, odor rosae Plin. ne (na) daleč dehteč, clavus Vell., Suet. ozek škrlatni rob na tuniki (prim. angusticlāvius), habenae Tib. nategnjeni, sagitta Cels. z ozko konico, hastae angusto et brevi ferro T., semitae angustissimae Ci., fauces portūs angustissimae C., tam anguste scriptum nihil est Ci., anguste sedere Ci. fr., anguste habitare Val. Max., angustius pabulari C. po ožjem prostoru, angustissime Pompeium continere C.; pesn.: intonet angusto pectore Callimachus Pr. ozkoprsno = v kratkih, preprostih stavkih; pogosto subst. angustum -ī, n ožina, ozek prostor, tesnoba: in angusto tendere (taboriti) L., angusta viarum V., T., thermopylarum angusta (= angustiae) Sen. ph., per angustum Lucr., in angusto si est Cels., in angusto laborare Sen. ph.; pren.: aliquid in angustum adducere, deducere, concludere Ci. utesniti (utesnjevati), omejiti (omejevati), in angustum deducere perturbationes Ci. strasti brzdati, (u)krotiti.
    b) pren. časovno: kratek: nox O., dies O., Stat., angusti terminus aevi V., tempus Q.

    2. pren.
    a) tesen, stesnjen, neznaten, skop, reven, uboren: defensio Ci. ali oratio T. stesnjen, omejen, sensūs Ci. omejeni, res frumentaria C., aquatio Auct. b. Afr., angustam pauperiem pati H. na tesnem živeti, angustae civium domus T. uborno posestvo, res angusta domi Iuv., pectora angusta malis Sil., angustā differentiā Plin. z neznatnim razločkom, tenuis et angusta ingenii vena Q., cum spiritus eius (Demosthenis) esset angustior Ci. ep. ko mu je sapa pohajala, liberalitas angustior Ci. ep., fides angustior C. zmanjšan kredit, frumentum angustius provenerat C., angustius re frumentaria uti C., de numero pastorum alii angustius, alii laxius constituere solent Varr. nekateri več, drugi manj, aliis disputationibus abundantius occurrunt, aliis angustius Ci. v bolj skopi meri, angustius apud Graecos valere Ci. le v bolj omejenem (ožjem) smislu.
    b) (o govoru) kratek, jedrnat, preprost: angusta atque concisa oratio Ci., angustae et concisae disputationes Ci., anguste dicere, facere Ci.; v slabem pomenu = po vsebini neumen, mučen: minutae angustaeque concertationes Ci., pungunt enim, quasi aculeis, interrogatiunculis angustis Ci.; od tod
    c) (o mišljenju, značaju) neumen, ozkosrčen, nizek, nizkoten: consulum mentes angustae magnitudinem tanti imperii capere non poterant C., animi angusti et demissi erat Ci., nihil est tam angusti animi, tam parvi, quam amare divitias Ci., alii minuti et angusti Ci.
    č) neprijeten, neugoden, slab, nevaren: res angustae Ci., rebus angustis animosus atque fortis appare H., spes ang. V., Sil., angustior petitio Ci., ea angustiora parietes faciunt Ci., angustius se habere Ci bolj v škripcih biti (pri spornem razpravljanju); pogosto subst. angustum -ī, n stiska, zadrega, sila: in angustum venire Ci. v zadrego priti, res est in angusto C. slabo kaže, in angusto spes est Cels.
  • anhēlitus -ūs, m (anhēlāre)

    1. težko dihanje, sopihanje, hlipanje: ex cursura anhelitum ducere Pl. sopihati, anhelitus moventur Ci. človek se zasope, quatit aeger anhelitus artūs V., anhelitum trahere Ps.-Q. zasopsti, loviti sapo, anhelitus crebri Sen. ph.; v pl. kot bolezen težka sapa, naduha: Plin.

    2. met.
    a) pesn. dih, sapa: Plin., tristis anhelitus oris O., aridus e lasso veniebat anhelitus ore O.
    b) hlap, para, izparina, sopuh: terrae, vini Ci.
  • anima f

    1. duša, duh:
    l'anima e il corpo duša in telo
    l'anima di un'impresa pren. duša nekega podviga
    anima nera pren. brezvestnež
    non avere anima biti brezdušen
    cura di anime dušno pastirstvo
    darsi anima e corpo a qcs., a qcn. posvetiti se z dušo in telesom čemu, komu
    essere l'anima gemella di qcn. pren. biti sorodna duša z nekom
    rendere l'anima a Dio izdihniti dušo
    rompere l'anima a qcn. pog. gnjaviti koga
    tiene, regge l'anima coi denti komaj se še drži pri življenju
    toccare l'anima pren. ganiti, seči v dušo
    vendere l'anima al diavolo prodati dušo hudiču
    all'anima! primojduš!
    volere un ben dell'anima a qcn., amare qcn. con tutta l'anima ljubiti koga z vsem srcem
    giurare sull'anima di qcn. slovesno priseči

    2. duša, oseba, človek:
    un paese di poche anime vas z nekaj dušami
    non c'è anima viva ni žive duše
    un'anima dannata zlobnež, hudobnež
    un'anima in pena nemiren, begajoč človek
    la buon'anima pokojnik, pokojnica

    3. duša, osrednji (notranji) del:
    l'anima di una fune metallica duša, stržen kovinskega kabla
  • animadvertō -ere -vertī -versum (= animum adverto; gl. advertō)

    1. paziti kaj, na koga, na kaj, ozirati se na koga, na kaj, (z)meniti se za kaj: animadverte ac dicto pare Enn., animadverte horum dolorem Ci., in praesens haud animadversum (prodigium) T.; ut... ad ipsius verba animadvertat Gell.; z odvisnim vprašanjem: animadvertendum est diligentius, quae natura rerum sit Ci., animadvertere debere Arcadas, quales utraque civitas cives procreasset N.; s finalnim stavkom: illud me non animadvertisse moleste ferrem, ut ascriberem te in fano pecuniam... deposuisse Ci. ep., admonendi sunt, ut animadvertant, ne callida assentatione capiantur Ci.; abs. kot t. t. o liktorju, ki mora paziti na to, da se občinstvo bližajočemu se konzulu umakne in mu izkaže primerno čast: consul animadvertere proximum lictorem iussit L.; tako tudi o občinstvu, ki mora paziti na prihajajočega konzula: cum lictor animadverti ex more iussisset Suet.

    2. opaziti, zapaziti (zapažati), zazna(va)ti, spozna(va)ti, (u)videti: ecquid attendis, ecquid animadvertis horum silentium? Ci., cum animadvertisset quendam scribentem N., ne (milites) ex oppido animadverterentur C., sed haec... utcumque animadversa aut existimata erunt L., his animadversis V.; z ACI: animadverti eum iocari Ci., animadvertit Caesar unos ex omnibus Sequanos nihil earum rerum facere C., cum eius principes civitatis animadvertisset timere N.; z odvisnim vprašanjem: quid sciret ille, perpauci animadvertebant Ci., quod quidem quale sit, etiam in bestiis quibusdam animadverti potest Ci.; s cum in cj.: animadversum saepe est, cum cor animantis alicuius evulsum ita palpitaret, ut... Ci.; po čem, iz česa se kaj spozna, z a(b), e(x) ali hinc: boni seminis sues animadvertuntur a facie Varr., animadverti et didici ex tuis litteris te... habuisse rationem Ci. ep., ut etiam possumus hinc animadvertere Vitr.

    3.
    a) grajati, opomniti (opominjati): in qua (voce) nihil offendi, nihil displicere, nihil animadverti possit Ci., ea sunt animadvertenda peccata maxime, quae difficillime praecaventur Ci.
    b) pokoriti, kaznovati; abs.: in Achaia... magistratum nummos poposcit; cum ille non daret, animadvertit Ci., neque animadvertere neque vincire, ne verberare quidem nisi sacerdotibus permissum T.; z acc. rei: senatus decerneret, qui eam rem quaereret animadverteretque L.; v pass.: o facinus animadvertendum Ci. vredno kazni, multa sub eo animadversa severe Suet.; večinoma z in in acc.: in complures nobiles animadvertere N., si in hunc animadvertissem Ci., satis esse causae arbitrabatur, quare in eum aut ipse animadverteret aut civitatem animadvertere iuberet C., verberibus in cives a. S., se patrio iure in filium animadversurum fuisse L., a. in aliquem ut concitorem belli T., in aliquem servili supplicio L. obsoditi koga na suženjsko kazen, in servos ultimo supplicio, in aliquem gladio Dig.; animadvertere in aliquem včasih evfem. = s smrtjo kaznovati koga, ob življenje spraviti ga, usmrtiti ga: T., Suet.; od tod subst. pt. pf. animadversus ī, m usmrčenec: corpora animadversorum ad sepulturam danda sunt Paul. (Dig.); brezos.: sortitione animadvertitur in quosdam Ci., in Marcianum palam animadversum T.

    4. ozirati se na kako božanstvo, spoštovanje (čast) izkazovati mu: deos immortales Gell.

    Opomba: Pf. animadversit: Ap. (Flor. IV, 19, kjer berejo nekateri animadversis).
  • animal, e, aux [-mal, mo] adjectif živalski; figuré brutalen

    règne masculin animal živalstvo
    charbon masculin animal živalsko oglje
    colle féminin animale kostni klej
  • animato

    A) agg.

    1. živ:
    l'uomo e gli altri esseri animati človek in druga živa bitja
    disegno, cartone animato risanka, animirani film

    2. živahen, razgiban:
    una scena animata razgiban prizor
    partì animato delle (dalle) migliori intenzioni na pot so ga gnali najboljši nameni, na pot je šel z najboljšimi nameni

    B) m glasba animato, živahno
  • animé, e [anime] adjectif živ, živahen

    dessins masculin pluriel animés risani film
    rue féminin très animée zelo živahna ulica
    être masculin animé živo bitje
  • animo m

    1. duh:
    stato d'animo duševno razpoloženje
    forza d'animo duševna moč
    mettere l'animo in pace vdati se
    avere l'animo, avere in animo di fare qcs. nameravati kaj storiti
    di buon animo rade volje
    ad un animo soglasno

    2. srce, moč; pogum:
    avere l'animo (di) imeti pogum, upati si
    prendere animo drzniti si
    perdersi d'animo izgubiti pogum
    non mi è bastato l'animo di dargli la cattiva notizia nisem imel dovolj poguma, da bi mu povedal slabo novico
    animo! pogumno!
  • animōsus 3, adv.(animus)

    1. poln srčnosti, srčen, pogumen, isker, drzen, izzivajoč, silovit, viharen: timidos... odisse solemus, fortes et animosos... servare cupimus Ci., fortis et animosus vir Ci., rebus angustiis animosus atque fortis appare H., a. Priamides Hector H., comes animosior quam auctor L., animosus in armis O., equus animosus, animosi quadrupedes O., animosum pectus (equorum) V., animosior senectus Ci., animosius virginis factum Val. Max., animosa signa Pr. srčnosti polni kipi, a. frigus Stat. bridkost, združena s pogumnim zaupanjem, a. guttura O. drzno grlo, dictum a. Sen. ph., animose vivere Ci. v sebe samega upajoč, id animose et fortiter fecerunt Ci., animose paupertatem ferre, vulnera sua animosius retractare Sen. ph.; enalaga: bella animosa gerere O., pericula a. Mart.; z abl. instrumenti = ponašajoč se s čim, ponosen na kaj: spoliis animosa O., vestra parens, vobis animosa creatis O. ponosna, da sem vaju rodila, versis animosum equis Parthum dicere H.; pesn.: animosi Euri V. ali animosus ventus O. viharni (vihravi).

    2. strasten, vnet, ki mu ni žal stroškov (denarja): corruptor T., homo Cod. Th., Fides Prud., animosiorem eius rei emptorem esse Dig., animose liceri Dig., animosius... solvitur votum Sen. ph., errores suos animosius defendere Aug., animosissime comparare gemmas Suet.
  • ankylosé, e [-ze] adjectif otrpel

    avoir la main ankylosée imeti otrplo roko
    j'ai les jambes ankylosées d'être resté accroupi zaradi čepenja so mi noge otrple
  • annal, e, aux [anal, no] adjectif enoleten, trajajoč, veljaven eno leto
  • annata f

    1. leto; letina:
    una buona, cattiva annata dobra, slaba letina
    è stata un'annata scarsa letina je bila slaba
    vino d'annata žlahtno vino

    2. letna plača, letna najemnina

    3. letnik (periodične publikacije)
  • annelé, e [anle] adjectif obroč(k)ast; kodrast (lasje)

    vers masculin pluriel annelés kolobarniki
  • annēsso

    A) agg. zvezan, povezan:
    il parco annesso al castello park ob gradu

    B) m pritiklina; aneks, prizidek:
    gli annessi e connessi di qcs. vse, kar k čemu spada
  • anno m leto:
    anno astronomico astronomsko leto
    anno bisestile prestopno leto
    anno civile koledarsko leto
    anno lunare lunino leto
    anno luce svetlobno leto
    anno siderale zvezdno leto
    anno solare sončno leto
    anno accademico študijsko leto
    anno santo sveto leto
    anno scolastico šolsko leto
    l'anno corrente tekoče leto
    l'anno nuovo novo leto
    l'anno prossimo prihodnje leto
    l'anno scorso, passato lansko leto, lani
    di anno in anno iz leta v leto
    di qui a un anno čez leto dni
    Capo d'anno Novo leto
    entro l'anno v tem letu
    un altr'anno, quest'altr'anno, l'anno che viene prihodnje leto
    buon anno! srečno novo leto!
    dare il buon anno voščiti srečno novo leto
    è iscritto al terzo anno di Medicina vpisan je v tretji letnik medicinske fakultete
    anni fa, anni or sono pred leti
    un uomo di trent'anni tridesetleten moški
    compiere gli anni dopolniti leta
    i verdi anni mlada leta
    avere molti anni, essere carico d'anni biti zelo star
    levarsi, nascondersi gli anni skrivati leta
    portare bene gli anni skrivati leta
    i poeti degli anni venti pesniki dvajsetih let
  • annodare

    A) v. tr. (pres. annōdo) zavozlati; zvezati:
    annodare i lacci delle scarpe zavezati vezalke na čevljih
    annodare relazioni pren. navezati odnose

    B) ➞ annodarsi v. rifl. (pres. mi annōdo) zavozlati si, zvezati si:
    annodarsi la cravatta zavezati si kravato
    il gomitolo si è tutto annodato klobčič se je čisto zapletel, zavozlal; pren. zmesti se, zaplesti se:
    dopo alcuni bicchieri la lingua gli si annodava po nekaj kozarcih se mu je jezik zapletal
  • anodin, e [anɔdɛ̃, in] adjectif neškodljiv, nenevaren, figuré nepomemben

    blessure féminin anodine nenevarna rana
    personnage masculin bien anodin zelo nepomembna oseba
    remède masculin anodin neučinkovito zdravilo
  • anomal, e, aux [anɔmal, mo] adjectif nepravilen; nenavaden; izjemen; anomalen
  • anōmalos (anōmalus) -on (-um), adv. (gr. ἀνώμαλος) gram. nepravilen: pozni slovničarji.
  • anormal, e, aux [anɔrmal, mo] adjectif a(b)normalen, nenormalen, nepravilen, nenavaden, neobičajen; poseben, čuden; masculin anormalen človek, neuravnovešenec

    c'est anormal to ni normalno
    enfants masculin pluriel anormaux nenormalni, zaostali otroci
    température féminin anormale nenormalna temperatura