Franja

secundus 3 (= *sequundus, adj. pt. sequī)

I.

1. (časovno) naslednji, drugi: si te secundo lumine hic offendero ENN. AP. CI. naslednjega dne = jutri, in secundo proelio cecidit Critias N., secundum bellum Punicum CI., annus secundus Olympiadis septimae CI., secundis Saturnalibus CI. EP. (na) drugi dan saturnalij, secunda vigilia L. druga ponočna straža = druga četrtina noči = čas od 9. do 12. ure ponoči, mensa secunda CI. EP., N., V., H., PLIN. poobedek, posladek, pokosilce, aliquem secundum heredem instituere CI. ali ut ... scribare secundus heres H. za drugovrstnega dediča, za drugega v vrsti dedičev, za poddediča (če bi glavni dedič umrl ali dediščino zavrnil); subst. secunda -ae, f (sc. hora) druga (dnevna) ura, po naše čas med 7. in 8. uro zjutraj: ad secundam H. „ob dveh“.

2. (po vrsti ali vrstnem redu) drugi: liber, volumen VARR., versus H., prima, secunda, tertia acies C., id secundum erat de tribus CI., prima officia dis immortalibus, secunda patriae, tertia parentibus debentur CI., secundus ad regium principatum CI., secundus a Romulo numeratur L., haec erit a mensis fine secunda dies O. predzadnji dan meseca, secundae partes (partes secundae) ali subst. samo secundae -ārum, f druga vloga (v rimskih mimih), vloga devteragonista (v grški grami) v pravem in pren. pomenu in v raznih zvezah, npr. esse secundarum partium (sc. actorem) CI. ali partīs secundas tractare H. ali secundas ferre H. ali secundas agere SEN. PH. igrati drugo vlogo, biti igralec druge (drugovrstne) vloge, fuit M. Crassi quasi secundarum (sc. partium actor) CI. je igral tako rekoč drugo vlogo za Markom Krasom, je sledil Marku Krasu, je bil po pomenu drugi za Markom Krasom, Spinther secundarum PLIN., secundas alicui deferre Q. odkazati komu drugo mesto, postaviti koga na drugo mesto (drugo stopnjo); subst. secundae -ārum, f (sc. membranae) s pristavljenim gen. partūs ali brez njega porodna posteljica, porodno trebljenje, trebilo, porodne iztrebine (prim. secundīna): CELS., SEN. PH., COL., PLIN.

3. pren. (po veljavi ali notranji vrednosti) drugi, prvemu najbližji, takoj za prvim se nahajajoč: SEN. PH., PLIN. idr., dignusque habitus (sc. M. Furius) quem secundum a Romulo conditorem urbis Romanae ferrent L., haec fuit altera (druga) persona Thebis, sed tamen secunda ita, ut proxima esset Epaminondae N. takoj za prvo, secundum locum dignitatis obtinere C., tenere locum virtutis secundum V., nil generatur simile aut secundum H. približno takega, tu secundo Caesare regnes H., heros ab Achille secundus H., potentiā secundus a rege AUCT. B. ALX., qui honos secundus a rege erat IUST.; occ. drugi = zaostajajoč za kom, ne bivajoč kos komu, za kom se nahajajoč, slabši: SEN. PH., VELL., IUV., FL. idr., haud ulli veterum virtute secundus V., nulli Campanorum secundus L., spatio locorum nulli earum gentium secunda CU., panis secundus H. črn, z(a)mesen; pesn. z inf.: nec vertere cuiquam frena secundus STAT. –

II.

1. lahko ali prostovoljno sledeč, spremljajoč
a) (o vodi, rekah) nizvôden, niz vodo, niz reko, vzdolž reke, vzdolž vode (potekajoč): secundā aquā (naspr. adversā aquā proti vodi) L., secundo Tiberi L., secundo flumine C. ali amne CU., amni V. ali fluvio V., mari secundo L. z oseko, secundo mari S. vzdolž morja, za morjem.
b) (o vetru) ugoden (prim. prosequitur ventus euntīs V.): vento secundo PL., H. ob ugodnem vetru, ventum et aestum ... nactus secundum C., cum videam navem secundis ventis cursum tenentem CI., vento secundissimo CI., classis vento fluctuque secundo lapsa LUCAN., Zephyri secundi V., aquilone secundo H., secundis flatibus Q.; pren.: ridetur fictis rerum Balatrone secundo H. pri čemer zelo pomaga (sodeluje) Balatron.
c) pesn. enalaga: secunda vela dato O. napeta od ugodnega vetra, sinus implere secundos V. z ugodno sapo napeti, flectit equos curruque (dat.) volans dat lora secundo V. hitro tekočemu vozu; pren.: des ingenio vela secunda meo O.

2. navzdol (po), (navzdol) po, (v)niz: austri ... secundo sole flant NIGIDIUS AP. GELL. po sončnem teku, cur alii pisces squamā secundā, acipenser adversā sit NIGIDIUS AP. MACR. imajo navzdol (tj. proti repu) obrnjene luskine, jeseter pa navzgor (tj. proti glavi).

3. metaf.
a) ugoden, naklonjen, prijazen, pospešujoč, pospešljiv, hvaleč, pohvaljujoč, pritrjujoč, odobravajoč, soglašajoč: ENN., FL. idr., sapientius tulit secundam quam adversam fortunam N., inconsideratior in secunda quam in adversa fortuna N., voluntas contionis CI., secunda in Caesarem voluntas C., vires V. uspeh pospešujoče, haruspex V. srečo naznanjajoči vedež, secundo populo CI. ob pohvali naroda, aliquem secunda oratione extollere S., fremitu secundo V., clamore secundo V. ob veselem (odobravajočem) kričanju, rumore secundo V., H. z veselo (glasno) pohvalo, dis secundis V., CU. s pomočjo bogov, secundo Marte ali Marte secundo V. v sreči boja, v srečnem boju, v srečno izbojevanem boju, secundis auribus accipi L., sedulo audientes secunda irae (dat.) verba L. jezo pospešujoče, jezo razpihavajoče, alicui verba secunda loqui L. komu pritrjevati, govoriti komu po volji, secundiore famā fuit SUET., tres leges secundissimas plebei adversas nobilitati tulit L.; pesn.: adi pede sacra secundo V. z ugodnim korakom.
b) srečen, povoljen, dober, zadovoljiv (naspr. adversus): res secundae PL., CI. ali secundae res TER. srečne okoliščine, sreča (naspr. res adversae nesreča), secundissimae res CI., secundae fortunae CI., secundo usus consilio C., adversos casus hominibus, secundos suae fortunae tribuere N., secunda proelia, secundius, secundissimum proelium C., secunda tempora CORN., secunda fortuna, exitus belli H., navigatio T., omnia enim secundissima nobis, adversissima illis accidisse videntur C. AP. CI. EP.; subst. secundum -ī, n srečno, nekaj srečnega, sreča: si quid secundi evenisset ... si quid adversi accidisset N.; v pl. secunda -ōrum, n srečne okoliščine, (srečni) uspehi, sreča: TER., S. FR., CU., SEN. TR. idr., iam nunc mihi secunda facis PL. zdaj se kažeš vendar že voljnejšega, omnium secundorum adversorumque causas in deos vertere L., sperat infestis, metuit secundis alteram sortem ... pectus H., vir secundis adversisque iuxta famosus T. – Od tod

A. acc. sg. n. secundum

I. kot adv.

1. zadaj, zad(i), za kom: age i tu secundum PL. pridi za menoj, ite hac secundum vosmet (nom.) PL. pridite za menoj.

2. drugič: animadvertendum primum ... secundum, quā fide eas coluerint VARR. AP. NON., secundum ea quaero ... CI. –

II. kot praep. z acc.

1. (krajevno)
a) tik, tikoma, takoj, brž (neposredno) za kom ali čim: ite secundum me PL., secundum ipsam aram aurum abscondidi PL. AP. PRISC.; praep. zapostavljena: nos secundum litus PL., secundum parietem, secundum vias publicas et secundum amnes VARR., iter secundum mare superum faciunt CI. EP., castra secundum mare ... munire iussit C., secundum flumen paucae stationes equitum videbantur C., vulnus accepit secundum aurem SULPICIUS AP. CI. EP.

2. (časovno) takoj (za), precej za čim, po čem, po preteku časa: CA., PL., PLIN. idr., secundum hunc diem CI., secundum haec L. precej potem (zatem), nato, secundum quietem CI. takoj ko je zaspal, v snu (sanjah), secundum comitia CI. EP., secundum proelium L.
c) metaf. (po vrsti, redu, veljavi) za kom ali čim: secundum ea CI., C., S. takoj za tem, secundum patrem tu es pater proximus PL., secundum deos homines hominibus maxime utiles esse possunt CI., heres secundum filiam CI. prvi dedič za hčerjo, maximum secundum opes deorum imperium L.

3. metaf. primerno, v skladu s čim, v smislu česa, po čem, glede na kaj, s kom, čim: collaudari secundum facta et virtutes tuas TER., duumviros secundum legem facio L., secundum naturam vivere CI., ut (sc. tigna) secundum naturam fluminis procumberent C. po naravnem toku, secundum rationem Q., secundum aliquem sentire SUET.; occ. (v jur. pomenu) v korist, v prid komu, čemu, česa: de absente secundum praesentem iudicare CI., pontifices secundum se decrevisse CI. EP., secundum eam (sc. partem) litem iudices dare L., vindicias dare (postulare) secundum libertatem L., post principia belli secundum Flavianos T., rei, quae undique secundum nos sit Q. –

B. adv. abl. sg. n secundō

1. na drugem mestu, drugič: VARR., PH., DON. idr., primum, ut honore dignus essem, maxime semper laboravi, secundo, ut existimarer CI.

2. drugič = v drugo: AUCT. B. ALX., EUTR., LACT.

sedaj

1. jetzt
do sedaj bis jetzt, bisher
od sedaj von hier an
(trenutno) derzeit, zur Zeit
sedaj ali nikoli jetzt oder nie
šele sedaj erst jetzt
še sedaj noch jetzt

2.
sedaj že inzwischen, mittlerweile
sedaj že 10 let seit nunmehr 10 Jahren

3. v teh okoliščinah: nun
sedaj, ko poznam ipd.: nun, als
in kaj sedaj? und was nun?
| ➞ → zdaj

sedanjik samostalnik
1. jezikoslovje (glagolski čas) ▸ jelen időGlagole pišite v sedanjiku. ▸ Az igéket jelen időben írjátok.
Povezane iztočnice: dovršni sedanjik

2. (sedanjost) ▸ jelen
Njun sedanjik so zdaj velika vila, limuzine, šoferji in varnostniki. ▸ Most a villa, a limuzinok, a sofőrök és a biztonsági őrök jelentik a jelenüket.
Burna madžarska zgodovina močno določa tudi sedanjik. ▸ A viharos magyar történelem a jelenre is erős hatással van.

Segesta¹ -ae, f Segésta

1. rimsko ime starega mesta Akesta (Acesta, Ακέστη) na severozahodni obali Sicilije (ob Fiume Caldo-Freddo na Monte Varvaro, približno 10 km jugo-jugozahodno od današnjega mesta Castellamare): CI. Od tod adj. Segestānus 3 segéstski, segestánski: civitas, Diana CI.; subst. Segestānī -ōrum, m Segestáni, preb. Segeste: CI., T., PLIN. – Obl. Segestēnsēs -ium, m je posledica napačnega tolmačenja rokopisa nam. Acestēnsēs pri CI. (In Verrem 3, 83).

2. Segesta Tigulliōrum Tigúlijska Segésta, mesto v Ligúriji (zdaj Sestri Levante): PLIN.

Segodūnum -ī, n Segodún(um), glavno mesto Rutenov ob severni meji Narbonske Galije (zdaj Rodez): CI.

Segovax (z inačico Segonax) -acis ali -actis, m Ségovaks (Ségovak, Ségovakt), Ségonaks (Ségonak, Ségonakt), eden od britanskih tetrarhov v Kantiju (Kanciju (Cantium), zdaj Kent) ob Cezarju: C.

Segusiāvī (ne Segusiānī) -ōrum, m Seguzijávi, keltsko pleme med Rodanom in Ligerom; njihovo glavno mesto je bilo Lugdūnum (zdaj Lyon): CI., C. – Soobl. Secusiāvī -ōrum, m Sekuzijávi: PLIN.

segutilum -ī, n (menda hispanska beseda, še zdaj šp. sequllo) rudarski t. t. segútil = znamenje zlate žile, neka prst, ki naj bi bila zunanje znamenje in znanilec zlate žile: aurum qui quaerunt, ante omnia segutilum tollunt; ita vocatur indicium PLIN.

Seleucēa in Seleucīa -ae, f (Σελεύκεια) Selevkêja, ime več azijskih mest, ki jih je ustanovil Selevk Nikator. Najbolj znana so bila:

1. Sel. Babylonia Babilon(ij)ska Selevkeja, sloveče mesto blizu reke Tigris v Babiloniji (zdaj Tell Umar ob bregu reke Tigris): CAELIUS IN CI. EP., PLIN., FL. Od tod Seleucēnsēs -ium, m Selevkêjci, preb. Selevkeje: PLIN., T.

2. Sel. Pieria Pierijska Selevkeja, mesto v Siriji: PL. (ki meri Seleucĭa), CI. EP., PLIN., AMM.

3. Sel. Trachēa Trahejska Selevkeja, mesto v Kilikiji (zdaj Silifke): PLIN., AMM. Od tod adj. Seleuciānus 3 selevkêjski, selevkijánski: provincia CI. EP.

Opomba: Obl. Seleucea imajo najboljši rokopisi zlasti Ciceronovih in Plavtovih del, obl. Seleucia pa rokopisi Plinijevih del.

Selīnūs -ūntis, f, neklas. tudi m (Σελινοῦς) Selinúnt („z zéleno bogato mesto“)

1. obmorsko mesto na Siciliji (zdaj Selinonto): V., SIL.

2. mesto v Kilikiji, pozneje imenovano Traianopolis (zdaj Silindi): L., PLIN., ob njem istoimenska reka: LUCAN. Od tod subst. Selīnūntiī -ōrum, m Selinúntijci, Selinúntčani, preb. Selinunta v Kilikiji: PLIN.; adj. Selīnūsius 3 selinúntski, selinúzijski: triticum PLIN., creta VITR., PLIN. ali terra PLIN. (v zdravilstvu znana) selinuntska kreda ali prst.

semel, adv. num. (iz indoev. kor. *sem- + el (iz *-li); prim. skr. sa-kŕ̥t naenkrat, enkrat, gr. εἷς, μία (iz *σμία), ἕν, lat. sem-per, semi-, sim-plex, sim-plus, sim-ilis, sin-guli, sincerus, mille)

1. enkrat, le (samo) enkrat: CU., ENN. AP. VARR. idr., non semel, sed bis frumentum vendidisti CI., nec hoc semel fecis, sed saepius N., haud semel PL. ali non semel CI. ne (samo) enkrat, plus semel VARR. ali plus quam semel CI., VELL. več kot enkrat, večkrat, semel atque iterum CI., C., L., SUET. ali semel iterumque PETR. enkrat in še enkrat = dvakrat, zdaj in zdaj, ponovno, semel atque iterum ac saepius CI. zopet in zopet.

2. (pri naštevanju) z iterum, deinde, item idr. enkrat = prvikrat, prvič: bis rem publicam servavi, semel gloriā, iterum aerumnā meā CI., bis ab eo esse demissum, semel ad Corfinium, iterum in Hispania C., ter proditae patriae sustinendum est crimen, semel, cum defectionis ab Rōmanis, iterum, cum pacis eum Hannibale fuisti auctor, tertio hodie, cum restituendae Rōmanis Capuae … impedimentum es L., semel ... deinde CI., semel ... item SUET.; abs. prvikrat = prejšnjikrat: ubi exorta est semel PL., cum ad idem, unde semel profecta sunt, cuncta astra redierint CI.

3. (nepoudarjeno) enkrat = kdaj, včasih = že, vendar že: quod semel dixi, haud mutabo PL., qui semel a te sint liberati timore CI., in tuendo, quod semel annuisset, tantā erat curā N., possessum semel obtinerent imperium L., incitato semel militi L., semel emissum volat irrevocabile verbum H., inclinatum semel animum praecipitem agere exempla maiorum IUST.; v zvezi z raznimi conj.: si semel amoris poculum accepit PL., ubi animus semel cupiditate se devinxit mala TER., ubi semel a ratione discessum est CI., ut semel Gallorum copias proelio vicerit C., cum semel coepit, labitur CI., aut semel in nostras quoniam nova puppis harenas venerat O. denique ut semel finiam Q.

4. naenkrat, takoj, hkrati, enkrat za vselej: DIG. idr., corvus semel radere terram PL., quibus semel ignotum a te esse oportet CI., dimicantes aut vitam semel aut ignominiam finirent L., semel humum ore momordit V., pudicitia deperit semel O., totas semel absorbere placentas H., orationis omnes virtutes semel complectitur Q., semel in perpetuum ali semel et in perpetuum FL.; occ. (v govoru) naenkrat, enkrat za vselej, z eno besedo, skratka, na kratko: cum facile orari, tum semel exorari soles CI., ut fundus (cena zemljišča) semel indicaretur CI., ut semel dicamus PLIN., nec hoc semel decretum erat Q.

sēmi-rēmex -igis, m (sēmi in rēmex) napol (na pol) veslač: Hercules SEPTIMIUS SERENUS AP. SERV. napol veslač in napol bojevnik = zdaj veslajoč, zdaj bojujoč se.

Sēna -ae, f Séna, mesto v Umbriji ob Jadranskem morju na ozemlju Galcev Senonov, zato imenovano Sena Gallica (zdaj Senigallia); tam je Livij Salinator l. 207 premagal Hazdrubala: L., EUTR.; blizu mesta istoimenska reka: SIL., LUCAN. Od tod adj.

1. Sēnānus 3 sénski, pri Séni se nahajajoč: aquae CAEL.

2. Sēnēnsis -e sénski, pri Séni se nahajajoč (živeč): populus L., proelium CI.

Sēniēnsis -e (Sēna) sénski = k etrur(ij)skemu mestu Sena (Sena, zdaj Siena) sodeč: colonia Seniensis T., PLIN. senska kolonija; subst. Sēniēnses -ium, m Sén(ij)ci, preb. Sene: Seniensium plebes T.

Senōnēs -um, m (Σένονες in Σήνωνες) Senóni

1. narod v Lugdunski Galiji z glavnim mestom Agedincum (zdaj Sens): C., PLIN., IUV., SIL., EUTR., AMM.; acc. pl. Senōnās: VERR. AP. FEST.; kot inačica pri: C. Sg. Senō -ōnis, m Senón: HIRT.

2. iz Senonov izhajajoče pleme v severni Italiji ob obali Umbrije, naseljeno okrog meste Sena (zdaj Senigallia): L., PLIN. – Od tod adj. Senonicus 3 senónski: bellum GELL.

septem, num. cardinale (indoev. kor. *septm sedem; prim. skr. saptá = gr. ἑπτά = sl. sedem = lit. septynì = got. in stvnem. sibun = nem. sieben, skr. saptamáḥ = lat. septimus = gr. ἕβδομος (iz *sebdmos) = lit. sẽkmas, septiñtas = stvnem. sibunto = nem. sibenter, sl. sedmi) sedem: PL., VITR., PLIN. idr., septem colles H. = Rim, septem et decem CI. ali decem et septem, decem septem L. ali decem septemque N., večinoma septem decem L. in redkeje (kot ixpt.) septemdecim (septen-decim) CI., L., T. sedemnajst. Poseb.

1. septem stellae (= septentriones) ACC. FR., SEN. TR.

2. Septem aquae CI. EP. Sedmerica (vodnatih) potokov na Sabinskem v gorski pokrajini mesta Reate (zdaj jezero Sta. Susanna)

3. Septem maria PLIN., T. Sedmerica morij, jezera in morske plitvine (lagune) ob ustju Pada, kjer so pozneje nastale Benetke

4. subst. septem (gr. οἱ ἑπτά) sedmerica (grških) modrijanov, sedmeri modreci, sedem modrih: CI., sapientissimus in septem CI.

Sēquana -ae, m Sékvana, severna mejna reka med Keltsko in Belgijsko Galijo (zdaj Seine): C., MEL., PLIN., AMM., SID.

Sēquanī -ōrum, m (Sēquana) Sékvani, nekdaj mogočno galsko pleme med rekami Ren, Rodan in Arar; njihovo glavno mesto je bil Vesontio (zdaj Besançon): CI. EP., C., PLIN. Od tod adj.

1. Sēquanus 3 sékvanski: gens LUCAN., ager PLIN.

2. Sēquanicus 3 sékvanski: textrix MART.

sermō -ōnis, m (morda iz serere¹; nekateri razlagalci besedo izpeljujejo iz kor. *su̯er- govoriti; prim. got. swaran = stvnem. swerien, swerren = nem. schwören, ang. answer odgovor, sl. svariti)

1. pomenek (med več osebami), pomenkovanje, izmenjava mnenj (stališč), razprava, pogovor, razgovor (do katerega pride slučajno, ne po dogovoru, kar zaznamuje beseda colloquium), pogovarjanje, razgovarjanje, govorica: ENN. AP. GELL., CAECIL. AP. GELL., PL., TER., TIT. AP. NON., S. FR., Q. idr., sermonem habere (conferre, instituere) cum aliquo CI., longior ab Ambiorige instituitur sermo C., sermo et familiaris et cotidianus CI., comis sermo T., iocosus H., sermonem ordiri CI., oritur sermo de aliqua re H., multi et illustres et ex superiore et ex aequo loco semones habiti CI. EP. moje številne nedvoumne izjave (besede), ki sem jih izustil tako na sodnem odru kot tudi v vsakdanjem življenju, sermo Abdalonymi CU. izjava, besede, izustilo, multa ibi tota die in concilio sermonibus iactata erant L., iucundus mihi est sermo litterarum tuarum CI. EP. pis(me)na izmenjava mnenj s teboj; meton. predmet (tema, vsebina) pogovora (pogovarjanja) ali govorice: nunc per urbem solus (sc. filius meus) sermoni omnibust PL. zdaj se plete (o mojem sinu) po vsem mestu govorica, zdaj se o njem širi govorica (širijo govorice), zdaj vse mesto govori o njem, nunc inter eos tu sermo es PR., Cataplus ille Puteolanus sermo illius temporis CI. o katerem je v tem času vse govorilo, medici ... ad Dionysium filium sermonem rettulerunt N. vsebino pogovora.

2. occ. učen pogovor, učen razgovor, učena razprava, učeno razpravljanje, učena izmenjava mnenj (stališč), učeno izmenjavanje mnenj (stališč), učeno besedovanje, učena debata, učena diskúsija (diskusíja), učeno diskutiranje, disput, disputacija, disputiranje, učeni pretres, učeno pretresanje, učeni prepir, dialog, konverzacija, predavanje: Q. idr., exposuit (sc. Scaevola) nobis sermonem Laelii de amicitia habitum ab illo secum et cum ... C. Faunio CI., in quo (sc. circulo) aut de re publica disputaretur aut de philosophia sermo haberetur N., quamquam Socraticis madet sermonibus H., sermones, quos scripsit (sc. Plato) GELL.

3. pogovorni (razgovorni, občevalni) jezik, miren (pogovoren) način pogovora (besedovanja) (naspr. contentio), vsakdanja govorica, vsakdanji govor, naravna govorica, preprosta, nevezana beseda, proza (naspr. vezana beseda), preprost govor: in argumentis Caecilius poscit palmam, in ethesin Terentius, in sermonibus Plautus VARR. AP. NON., mollis est oratio philosophorum et umbratilis ... Itaque sermo potius quam oratio CI., contentio tribuitur disceptationibus indiciorum, contionum, senatūs; sermo in circulis, disputationibus, congressionibus familiarium versatur CI., sermo est oratio remissa et finitima cotidianae locutioni CORN., si quis scribat, uti nos sermoni propiora H., soluta oratio, qualis in sermone et epistulis Q., vox sermoni proxima Q., supra modum sermonis attolli Q., usque eo naturale est paulatim incitari, ut litigantes quoque a sermone incipiant, ad vociferationem transeant SEN. PH., ut rursus vaces sermoni, quem apud municipes meos habui PLIN. IUN.; meton. v pogovornem jeziku, v preprosti besedi napisan spis, pri H. satire in pisma: nostrorum sermonum iudex H. (o svojih satirah), nec sermones ego mallem repentes per humum H. (o svojih pismih, epistulae), ille (sc. delectatur) Bioneis sermonibus (= satiris) H.

4. govorica (govorice) = govorjenje (ljudstva), glas: vulgi CI. EP., sermo atque fama CI., vix feram sermones hominum CI., ut propter eum in sermonem hominum atque in tantam vituperationem veniret CI. da bi prišel ljudem v zobe, sermones lacessere C. sprožiti (sprožati, (raz)širiti) govorice, dare sermonem alicui CI. ali sermones praebere aliis L. da(ja)ti komu (drugim) priložnost (možnost, povod) za govorice (govorjenje), materiam sermonibus praebere T., dissipatur sermo totā Asiā CI., haec (sc. fama) cum multiplici populos sermone replebat V., nil dignum sermone canere H.; pesn. = pravljica, bajka: sermones utriusque linguae (sc. grškega in latinskega) H.

5. jezik = način govorjenja ali izražanja, govorjenje, izražanje, govor, govorica, beseda, slog, idiom: SEN. PH. idr., proletarius PL., plebeius CI., delicatus, elegans, festivus CI., rusticus, urbanus L., humilis, pedester H., cotidianus Q., elegantia sermonis CI., sermonis error CI. napačno izražanje, finit ergo in Catulo sermo Latinus CI., suavitas sermonis Latini N.; meton. posamezen izraz, stavek: ICTI., POMP., SERV., non possum exprimere sermonibus MIN.; occ. jezik, ki ga kdo govori, narečje, dialekt: sermone debemus uti, qui natus (po nekaterih izdajah innatus) est nobis CI. ki nam je prirojen, ki je naš materni jezik = nativus sermo CU., gentes dissonae sermone L., sermo Persarum N., libri ... Graeco sermone confecti N., sermo patrius H., sermonis patrii egestas LUCR., sermo humanus ali sermo hominum PLIN., lusciniae Graeco atque Latino sermone dociles PLIN.

6. govorni običaj, govorna navada, običaj (navada) govorjenja, jezikovna raba: rectus ICTI., vulgi sermone mons significatur ICTI.

7. pridiga: ECCL.

Opomba: Nom. sg. sermō (H., LUCR.), poznejši pesniki merijo sermŏ (npr. IUV.).

Sētia -ae, f Sétija, gorsko mesto v Laciju, sloveče po vinarstvu (zdaj Sezze): L., SIL., MART.; pesn. = sétijsko vino: quod tibi Setia canos restinxit cineres STAT. (z namigom na tam pridelovano vino). Od tod adj. Sētīnus 3 sétijski: LUC. AP. GELL., VELL. idr., ager CI., L., agri PLIN., vinum PLIN. ali samo Sētīnum -ī, n: IUV., MART. sétijsko vino; subst. Sētīnī -ōrum, m Sétijci, Setíni, preb. Setije: PLIN.