Franja

zób (-á) m

1. anat. dente:
zobje ga bolijo i denti gli dolgono, gli fanno male, ha mal di denti
otroku že rastejo zobje il bambino sta mettendo i denti
zobje so mu šklepetali od mraza batteva i denti dal freddo
izdreti, izpuliti zob cavare un dente
stisniti zobe stringere i denti
žival se brani z zobmi l'animale si difende coi denti
škrtati z zobmi digrignare i denti
beli, gnili, zdravi zobje denti bianchi, cariati, sani
močni, veliki zobje denti forti, grandi
od tobaka porjaveli zobje denti neri di tabacco
vrat zoba colletto del dente
anat. mlečni zob dente di latte, dente deciduo
modrostni zob dente del giudizio
stalni zob dente permanente, definitivo
umetni zob dente artificiale
zool. strupni zob dente velenifero
pren. zob časa le ingiurie del tempo

2. ekst. dente:
zobje glavnika i denti del pettine
zobje grabelj i denti del rastrello
zobje žage i denti della sega
zobje gonilnega kolesa i denti del pignone
pren. pokazati zobe mostrare i denti
polomiti si zobe rompersi i denti
stisniti zobe stringere i denti
oborožiti se do zob armarsi fino ai denti
dati ga na zob bere
cediti besede skozi zobe parlare lentamente
pog. dajati se v zobe dare motivo di chiacchiere
metati kaj komu v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
vlačiti koga po zobeh sparlare di qcn.
držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
pog. jezik za zobe! zitto!
dobiti kaj za pod zob trovare qcs. da mettere sotto i denti
bot. pasji zob dente di cane (Erythronium dens-canis)

3. alp. dente
PREGOVORI:
podarjenemu konju se ne gleda v zobe a caval donato non si guarda in bocca
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente

zvon¹ [ô] moški spol (-a …) die Glocke (bronast Bronzeglocke, železen Eisenglocke, ladijski Schiffsglocke)
zvonovi množina Glocken množina, das Glockengeläut, Geläut, das Läutwerk, Läutewerk
livar zvonov der Glockengießer
zvonjenje zvonov das Glockengeläut
zvonovi zvonijo die Glocken hallen/tönen/werden geläutet
biti plat zvona Sturm läuten
figurativno obesiti na veliki zvon an die große Glocke hängen

zvón bell

póčen zvón cracked bell
mrtvaški zvón death knell, knell, death bell, arhaično passing-bell
vrv pri zvónu bell rope
steklen zvón (za rastline) cloche
potapljaški zvón diving bell
večerni zvón religija (evening) Angelus bell
plat zvóna alarm bell, tocsin
ulivanje zvónov bell-casting
obesiti na veliki zvón (figurativno) to proclaim (ali to shout, to publish) from the housetops, to announce with loud beating of the tomtom, to broadcast, to publish (something) far and wide, to blaze (something)
zvoniti z zvónovi to ring (the) bells
zvónovi zvonijo the bells are ringing (oziroma ring)
zvonjenje, pritrkavanje zvónov chiming (ali chime) of bells

zvón cloche ženski spol ; (veliki) bourdon moški spol

zvonovi (v glasbi) jeu moški spol de cloches, carillon moški spol
mrtvaški zvon glas moški spol
plat zvona tocsin moški spol
potapljaški zvon cloche à plongeur, caisson moški spol pneumatique
stekleni zvon cloche en verre, (ure) globe moški spol
večerni zvon oloche(s) dn soir, angélus moški spol
zvoniti z zvonovi sonner les cloches
obesiti kaj na veliki zvon (figurativno) crier quelque chose sur les toits, claironner quelque chose, publier quelque chose à tous les vents

zvón (-a) m

1. campana:
zvon buči, doni la campana rimbomba, risuona
bronast zvon campana di bronzo, bronzo
kembelj, plašč zvona il battaglio, il manto della campana

2. ekst. suono della campana, campana, squilla:
opoldanski, večerni zvon la campana di mezzogiorno, della sera
zvonovi zvonijo vkup le campane suonano a distesa
mrliški zvon campana da morto
opozorilo ladijskega zvona l'allarme della campana di bordo
biti plat zvona suonare a stormo

3. teh.
potapljaški zvon campana penumatica
kem. stekleni zvon campana di vetro
gosp. stekleni zvon za sir copriformaggio
pren. obešati na veliki zvon farlo sapere in giro
slišati še drugo plat zvona sentire ambedue le campane
obl. hlače, krilo na zvon pantaloni, gonna a campana
muz. (cevasti) zvonovi campane tubolari

zvòn campana f

mrtvaški zvon toque m a muerto
plat zvona toque m de fuego
potapljaški zvon campana de buzo (ali de bucear ali de inmersión)
steklen zvon globo m
obesiti kaj na veliki zvon (fig) propalar a los cuatro vientos a/c; divulgar un secreto; fig dar la campanada
zvoniti z zvonovi tocar (ali doblar) las campanas
zvoniti z vsemi zvonovi echar las campanas al vuelo
treba je slišati oba zvona debería oírse a las dos partes

zvonč|ek² [ô] moški spol (-ka …) rastlinstvo, botanika das Schneeglöckchen
alpski zvonček das Alpenglöckchen
mali zvonček das Schneeglöckchen
poletni zvonček (poletni veliki zvonček) die Sommer-Knotenblume
rdeči zvonček (kortuzovka) das Alpenglöckchen
veliki zvonček die Knotenblume
japonski zvonček Enkianthus die Prachtglocke

zvónček (-čka) m

1. dem. od zvon campanello:
električni zvonček campanello elettrico

2. bot. bucaneve (Galanthus nivalis):
bot. alpski zvonček soldanella (Soldanella alpina)
poletni zvonček campanellina estiva (Leucojum aestivum)
pomladanski veliki zvonček campanellina primaverile (Leucojum vernum)

3. muz. (zvončki) campane tubolari

žabečjek [é] moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika (veliki bedrenec) Große Bibernelle

žagar² moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija raca: der Säger (mali Zwergsäger, srednji Mittelsäger, veliki Gänsesäger)

živ|eti [é] (-im)

1. leben, (biti živ) am Leben sein
pustiti živeti (ne ubiti) leben lassen
živeti naprej fortleben, weiterleben
živeti in pustiti živeti figurativno leben und leben lassen

2.
bedno živeti vegetieren, dahinvegetieren
dobro živeti gut leben, (privoščiti si kaj) es sich wohl sein lassen, veselo življenje: kein Kind von Traurigkeit sein
znati živeti ein Lebenskünstler sein
živeti iz dneva v dan drauflosleben
živeti iz rok v usta von der Hand in den Mund leben
živeti kot grof leben wie die Made im Speck
živeti kot kralj wie ein König leben
živeti ločeno getrennt leben
živeti na koruzi in Onkelehe leben
živeti na veliki nogi auf großem Fuß leben, in großem Stil leben
živeti preko svojih možnosti über seine Verhältnisse leben
živeti sam zase für sich leben, zurückgezogen leben
živeti skupaj [miteinanderleben] miteinander leben, zusammenleben, leben mit, zusammenleben mit
živeti svoje življenje sein eigenes Leben leben
živeti tjavdan in den Tag hinein leben

3. tudi živalstvo, zoologija
živeti klateško vagabundieren
živeti nomadsko nomadisieren
živeti parazitsko parasitieren
živeti v leben in, ein -bewohner sein
(v vodi ein Wasserbewohner sein, v jamah ein Höhlenbewohner sein)
ki živi na/v … -bewohnend
(vodi wasserbewohnend, drevju baumbewohnend, jamah höhlenbewohnend)
ki živi v skupinah/tropih gesellig
živeti od (hraniti se z) leben von

4. kje: leben, wohnen, stalno: ansässig sein; v stanovanju, hiši: (eine Wohnung, ein Haus) bewohnen

5.
živeti življenje ein Leben führen
živeti dvojno življenje ein Doppelleben führen
živeti na čigav račun (jemandem) auf der Tasche liegen
živeti v miru s kom mit jemandem in Frieden leben, auf Friedensfuß stehen mit
živeti v prepirih in Unfrieden leben
živeti v sovraštvu s kom in Feindschaft leben/liegen mit (jemandem)
živeti v zakonu eine Ehe führen

6.
živeti samo za aufgehen in (delo in Arbeit aufgehen)
|
figurativno živeti od lepih besed von Luft und Liebe leben
|
živel! Hoch!

živéti (-ím) imperf.

1. vivere; essere:
prednik človeka je živel ob koncu ledene dobe l'antenato dell'uomo visse verso la fine dell'era glaciale
(v pravljicah) nekoč je živel kralj c'era una volta un re
človek živi povprečno sedemdeset let l'uomo vive in media settant'anni
kamela živi v puščavi il cammello vive nel deserto
živeti na deželi, v hribih, v mestu vivere in campagna, in montagna, in città
živeti pod tujo streho stare, vivere in casa d'altri
živi pri teti vive, sta, abita dalla zia

2. vivere, fare una vita, stare:
asketsko, brezskrbno, pošteno živeti vivere asceticamente, spensieratamente, onestamente
živeti v pomanjkanju, razkošju vivere nell'indigenza, nel lusso
živeti v ljubezni vivere d'amore e d'accordo
živeti v strahu, v zmoti vivere nella paura, nell'errore
kako živiš? come stai?
bibl. živeti kot lilija na polju vivere come il giglio dei campi
živeti kot ptiček na veji vivere come uccel di bosco

3. (biti dejaven, delujoč) essere attivo, vivo:
kraj gospodarsko in kulturno živi il luogo è vivo economicamente e culturalmente

4. convivere:
leto dni je živel z njo convisse con lei un anno
živeti na koruzi convivere, convivere more uxorio

5. živeti s, z, za vivere (assieme) con; vivere per:
živeti z naravo vivere con la natura
živeti za glasbo, za otroke vivere per la musica, per i figli

6. živeti od vivere di:
živeti od kmetijstva, turizma vivere d'agricoltura, di turismo
živeti od dela svojih rok vivere del lavoro delle proprie mani

7. tr. (vzdrževati) mantenere:
živeti družino mantenere la famiglia

8. (pojavljati se, obstajati) vivere, sopravvivere:
rokovnjači živijo samo v ljudskih pripovedkah i briganti vivono soltanto nei racconti popolari

9. (v medmetni rabi) viva, evviva:
naj živi svoboda viva la libertà!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ni vreden, da živi non è degno di calcare la terra
živeti na luni, v oblakih fantasticare, vivere con la testa fra le nuvole
živeti v senci vivere nell'ombra, non dare nell'occhio
bibl. človek ne živi le od kruha non di solo pane vive l'uomo!
živeti iz rok v usta vivere alla giornata
živeti kot kralj vivere, stare come un papa
živeti na veliki nogi vivere da gran signore
živeti na tuj račun vivere alle spalle degli altri

žoga je okrogla frazem
v športu (končni izid ni napovedljiv) ▸ a labda gömbölyű [egyformák az esélyek]
Žoga je okrogla, prvenstvo je še dolgo in mogoče je še vse. ▸ A labda gömbölyű, a bajnokság még eltart egy darabig és minden megtörténhet.
Oni so vsekakor veliki favoriti, a žoga je okrogla, mar ne? ▸ Mindenképpen ők a legesélyesebbek, de a labda gömbölyű, nem igaz?

žréc (-a) m

1. rel. (svečenik) sacerdote:
veliki žrec gran sacerdote

2. (vrač, vedež) stregone, indovino; sciamano

župàn maire moški spol , bourgmestre moški spol

veliki župan préfet moški spol

župàn¹ (-ána) m

1. hist. zupano, giuppano

2. sindaco, borgomastro

3. hist.
veliki župan gran giuppano, gran zupano

ἅμ-αξα [Et. ἅμα, εἷς + ἄξων, os; "voz z eno osjo"] (ep. ἄμαξα) 1. (četverokolesen) tovorni voz, ἅ. σίτου voz z žitom. 2. Veliki medved (zvezda).

ἄρκτος, ὁ, ἡ [Et. iz r̥ktos, lat. ursus, iz urcsos (s = t)] medved, medvedka, veliki voz (ozvezdje), severna zvezda, sever.

ἀρχ-ιερεύς, έως, ἀρχιρεύς ion. -ιέρεως, εω, ὁ nadduhovnik, višji ali veliki duhoven NT (pri Rimljanih; pontifex maximus).

ἀρχι-οινοχόος, ὁ veliki (dvorni) točaj.