Franja

cutis -is, f (prim. gr. σκῦτος koža, usnje, κύτος odevek, koža, ἐγκυτί[ς] do kože, lat. scūtum, obscūrus) skoraj le pesn. in poklas.

1. gladka, tanka, mehka človeška, živalska, tudi rastl. koža, polt: nihil ultra … cutem morti concesserat atrae H., non missura cutem nisi plena cruoris hirudo H., dura c. O. suha, napeta, vix habeo tenuem, quae tegat ossa, cutem O., adducitque cutem macies O., clamanti cutis est summos direpta per artus O., c. oris Cu. na obrazu, detrahere alicui cutem Sen. ph., summam cutem stringere Sen. ph. povrhnjico, c. aegra Pers.; preg.: cutem curare H., Iuv. (gl. cūrō II., 4.), intra suam cutem cogere aliquem Sen. ph. (pri)siliti koga, da se s samim seboj zadovolji, ego te intus et in cute novi Pers. poznam te od znotraj in od zunaj = skoz in skoz, cute perditus Pers. „znotraj bolan“ = duševno popolnoma propadel; živalska koža: rana rursus intendit cutem Ph. se je spet napihnila, c. anguis O. kačji olevek = cutis, quam relinquunt angues Plin.; cutes cervorum Plin., piscium cute se velare Mel., quod solidior sit cutis beluis, decentior dammis, densior ursis, mollior fibris Sen. ph.; tudi ustrojena živalska koža, usnje: calceus est sartā terque quaterque cute Mart.; koža rastlin in sadja, lupina: c. casiae, lauri, nucleorum, glandium, uvarum Plin.

2. odevek, ogrinjalo, pokrivalo: obductā nubium cute Plin., in summa terrae cute Plin. na površju.

3. pren. ovoj, zunanjost, površje: sufficiat imaginem virtutis effingere et solam, ut sic dixerim, cutem Q., tenera quaedam elocutionis c. Q., c. prima ac species sententiarum Gell.

Opomba: Nenavaden acc. sg. cutim: Ap.

cvet¹ [é] moški spol (-a, -ova/-a, -ovi)

1. die Blüte (tudi figurativno); (cvetica) die Blume; (cvetenje) der Flor, der Blumenflor; (čas cvetenja) die Blütezeit; -blüte (bezgov Holunderblüte, breskov Pfirsichblüte, češnjev Kirschblüte, detelje Kleeblüte, kamilični Kamillenblüte, lipov Lindenblüte, muškatni Mazisblüte, pomarančevca Orangenblüte, vrtnice Rosenblüte); rastlinstvo, botanika die Blüte
oblika cveta die Blütenform
cevasti cvet Röhrenblüte
jezičasti cvet Zungenblüte
lijasti cvet Trichterblüte
nepravi cvet Scheinblüte
notranji cvet Scheibenblüte
ustnati cvet Lippenblüte
vrčasti cvet Krugblüte
vrstnati cvet gefüllte Blüte
zunanji cvet Strahlblüte
zvezdasti cvet Sternblüte
ženski cvet Fruchtblüte
agronomija in vrtnarstvo vejica s cvetovi der Blütenzweig
z velikimi cvetovi großblütig, großblumig
biti v cvetu in Blüte stehen
za zelenjavo: iti v cvet schossen
figurativno v cvetu let in der Jugendblüte

2.
tehnika železov cvet die Eisenblüte
kemija žvepleni cvet die Schwefelblüte
čreslov cvet die Lohblüte
agronomija in vrtnarstvo vinski cvet (bersa) der Kahm

cvetica samostalnik
1. (rastlina s cvetom) ▸ virág, virágszálRazstava predstavlja izbor poljskih cvetic, ki jih lahko pogosto vidimo tudi v mestu. ▸ A kiállításon válogatás látható azokból a mezei virágokból, amelyek a városban is többször előfordulnak.

2. (aroma vina) ▸ zamat, bukéNaučili so se prepoznavati arome, ki so prisotne v vinu in dajejo vsaki sorti značilno cvetico. ▸ Megtanulták, hogyan kell felismerni azokat az aromákat, amelyek meghatározzák az egyes fajták jellegzetes bukéját.

cvetje samostalnik
1. (rože) ▸ virág, virágokV znak zahvale ji je podarila tudi šopek cvetja. ▸ Hálája jeléül egy virágcsokorral is megajándékozta.

2. (množica cvetov) ▸ virágVonj cvetja v mnogih prebuja hormone sreče. ▸ A virágok illata sok emberben boldogsághormonokat ébreszt.
3. (stanje cvetenja) ▸ virágTu je še res prava zima, doline pa vse že v cvetju. ▸ Itt még valóban igazi tél van, de a völgyek már virágba borultak.

Cyanē -ēs, f (Κυάνη) Kiana, „ Temno modri studenec“, izlivajoč se v sirakuško Veliko luko: Plin.; tudi Nimfa tega studenca, mitična Anapova ljubica, ki je od žalovanja po ugrabljeni Prozerpini zvodenela: O., Sil., Cl.

Cybelē -ēs in -ae, f (Κυβέλη) Kibela,

1. frigijska gorska boginja, velika mati bogov, podoba zemeljske rodovitnosti, Saturnova in Telurina (Tellus) hči, ki so jo Grki enačili z Rejo (Ῥέα = ἡ ὀρέα ϑεά), Rimljani pa z boginjo Opo (Ops). Njeni skopljeni svečeniki Galli (prim. tudi Corybantēs) so jo slavili v divjih orgijah. Njeno podobo so l. 204 iz Pesinunta pripeljali v Rim, kjer so boginji na čast vsako leto v začetku aprila prirejali igre megalezije (Megalē[n]sia). Pozneje so jo upodabljali kot gospo (matrona) z levjo vprego in s stolpasto krono na glavi: V., Cat., Mart., Tert., turrigerā frontem Cybele redimita coronā O. — Soobl.
a) Cybela -ae, f: Tert.
b) pesn. Cybēbē -ēs, f (Κυβῆβη) Kibeba: V., Pr., Ph., Lucan., Sil.

2. (menda le mitično) frigijsko gorovje pri Kelenah (Celaenae): O. — Soobl. Cybelus -ī, m Kibel: V. (Aen. III, 111, kjer stoji tudi Cybelae). — Od tod adj. Cybelēius 3 (Κυβελήϊος)

1. Kibelin (= boginje Kibele): Attis O., frena (levov ob Kibelinem vozu) O., limina Stat. Kibelinega svetišča.

2. kibelski, z gore Kibele: Cybeleia (sc. dea) O., mater O.

Cybelista -ae, m (Κυβελιστής) Kibelist, Kibelin svečenik: Ps.-V. (Copa 25; tudi Calybīta v istem pomenu).

cyclas -adis, f (gr. κυκλάς) krožna, krogasta, okroglasta. Kot subst.

1. (sc. vestis) ciklada, bela, do kolen segajoča in s škrlatnim robom obšita svečana tunika rimskih gospá: Pr., Iuv., Lamp. idr.

2. Cyclas -adis, f (sc. insula) Kiklada: Vitr., Sen. tr., Sil., Iuv., nav. v pl. Cycladēs (pesn. tudi -ĕs) -um, acc. večinoma -as, f (Κυκλάδες, sc. νῆσοι) Kikladi, otočje v Egejskem morju, ki obkroža otok Del: C., N., L., V., H., O. idr.

cycnus (cygnus) -ī, m (gr. κύκνος) labod, Apolonu posvečena ptica, znana po otožnem in ganljivem petju pred smrtjo (labodji spev): Ci., Lucr., V., H., Mart., iunctis per aëra cycnis carpit iter O. (o Veneri, ki se pelje na vozu, vpreženem v labode); preg.: quid tandem contendat hirundo cycnis? Lucr., certent cycnis ululae V.; met. pesnik: multa Dircaeum levat aura cycnum H.; cycnus kot ozvezdje Labod, Severni križ: Hyg. — Kot nom. propr. Cycnus (redk. Cygnus) -ī, m Ciken, Labod,

1. (večinoma o osebah, preobraženih v laboda)
a) Stenelov sin, ligurski kralj, sprejet med ozvezdja: V., O., Hyg.
b) sin Neptuna in Kalike: O., Hyg.
c) sin Apolona in Hirije, Beočan: O. — Od tod adj. Cycnēius (Cygnēius) 3 Ciknov (Cignov) = Beočana Cikna: Cycneia Tempe O. = beotske Tempe, Cygneius heros O. = Beočan Cigen.
č) sin Marsa in Pinene (ali Pelopije): Hyg.

2. kot zemljepisno ime
a) reka in gora v Kolhidi: Plin.
b) mesto ob Fazidu: Mel.

3. Cycnus περὶ ταφῆς, naslov Varonove satire: Varr.

Opomba: Star. Cucinus: Pl. (Menaechmi, 854; a tudi: quí cluet Cyc[i]nó patre).

Cydōnia (Cydōnēa) -ae, f (Κυδωνία, *Κυδωνεία) Kidonija, Kidoneja, prastaro mesto na severni kretski obali, znana po kutinah (v pokrajini Kaneji): Mel., Plin., Fl. Od tod

1. subst.
a) Cydōn -ōnis, m (Κύδων) Kidonec, preb. Kidonije: V.; v pl.: Lucan.
b) Cydōniātae -ārum, m (Κυδωνιάται) Kidonci, preb. Kidonije, slavni lokostrelci in kopjaniki: L., Plin.

2. adj.
a) Cydōnius 3 (Κυδώνιος) kidonski, pesn. = kretski: arcus H., spicula V.; poseb. māla Cydōnia ali samo Cydōnia -ōrum, n kutine: Pr., Col., Plin., Macr., lana Cydonia Mart. na kutini.
b) soobl. α) Cydōnēus 3 (*Κυδώνειος) kidonski, pesn. = kretski: iuvencae, pharetrae O., arundo Sil., sagittae Stat.; kot subst. Cydōnēum -ī, n kutinov sok, kutinovo vino, kutinovec: Ulp. (Dig.). β) starejša polatinjena soobl. cotōneus (cotōnius) 3 kotonski, kidonski: mālum Ca., Varr., Plin. kutina, mala cydonia, quae cotonia Cato vocat Macr.; isto subst. cotōneum -ī, n: Plin.
c) Cydōnītēs -ae, m f kidonski, tudi kutinov: vites Col.; kot subst. Cydōnītēs -ae, m (Κυδωνίτης, sc. οἶνος) kutinovo vino, kutinovec: Col.

cymbalum -ī, n (gr. κύμβαλον)

1. glasbilo cimbale, iz dveh medenih polobel, kateri so (poseb. ob Kibelinih in Bakhovih svečanostih) udarjali drugo ob drugo (zato tudi v lat. večinoma v pl.): Plin., Q., Plin. iun. idr., cum collegae tui domus cantu et cymbalis personaret Ci., tympana tenta tonant palmis et cymbala circum concava Lucr., cymbalorum et tympanorum pulsus ali tympanorum et cymbalorum strepitus L., Matris (Cybeles) quate cymbala circum (da čebele ne odlete) V., ubi cymbalûm sonat vox Cat., cymbala Thebano concrepuere deo Pr., tundet ad Idaeos cymbala rauca choros Pr., cymbala pulsans amicus Iuv.; pren.: Apion quidem grammaticus (hic quem Tiberius Caesar cymbalum mundi vocabat, … ) Plin. svetovne cimbale = ki ves svet napolnjuje s svojimi učenimi razpravami.

2. zvon v hidravliki: Vitr.

Cynaegīrus, po večini rokopisov Cynegīrus -ī, m Kinajgir, Kinegir, Atenec, ki je po bitki pri Maratonu, ko so Perzijci bežali na ladje, skočil v morje in se z desnico oprijel sovražne tovorne ladje, hoteč ji preprečiti, da bi odrinila; ko so mu sovražniki odsekali desnico, je zadrževal ladjo z levico, a ko je izgubil tudi to, si je poskušal pomagati z zobmi: Plin., Iust., Cynaegiri exemplum imitatus Suet.

cynōps -ōpis, f (gr. κύνοψ pasje oko)

1. bot. pasja noga: Plin. (tudi achynops).

2. pasje oko, neka hobotnica: Plin.

cynosbatos -ī, f (gr. κυνόσβατος)

1. bot. šipek: Col., Plin., Ap. h.

2. bot. črni ribez, kresno (laško) grozdje: Plin.; isto tudi cynospastos -ī, f (gr. κυνόσπαστος): Plin.

3. bot. kapra: Plin.

Cynosūra -ae, f (Κυνὸς οὐρά Pasji rep) Kinosura,

1. Severnica, skrajna zvezda v repu (ozvezdja) Malega medveda, tudi Mali medved: Ci., O., Lucan., Val. Fl. Od tod adj. Cynosūris -idos, acc. -ida, f (Κυνοσουρίς) kinosurska, Malemu medvedu pripadajoča: ursa O. Mali medved.

2. arkadijsko mesto: Stat.

3. pl. Cynosūrae -ārum, f Kinosure, rt na Salamini: Ci., Lact.

cyparissiās -ae, acc. -ān, m (gr. κυπαρισσίας)

1. ciparisij, neke vrste mleček, menda garjavi mleček: Plin. (tudi z acc. cyparittian).

2. ognjena sled v zraku: Sen. ph., P. F.

cypēros -ī, m (gr. κύπειρος) bot. peronica, deloma tudi okrogla peronica, neke vrste loček ali bičje: Plin. — Soobl. cypēron -ī, n (gr. κύπειρον): Petr. poet., in cypērum -ī, n: Varr., Col.

cypros -ī, f (gr. κύπρος) ciper, ciprovo drevo, ki raste poseb. na Cipru in v Egiptu: Plin., Vulg.; tudi dišeče ciprovo olje, pripravljeno iz cvetov tega drevesa (= cyprinum): Plin.

Cȳrēnē -ēs, f: S., Mel., Plin., Sil., Iust., Aug., ali Cȳrēnae -ārum, f: Pl., Ci., N., S. fr., L., Cat. (Κυρῆνη) Kirena (Cirena) ali Kirene (Cirene) (fem. pl.),

I. glavno mesto Kirenske (Cirenske) pokrajine (Cyrenaica provincia) v Libiji, grška naselbina, ustanovil jo je Terjan Bat (Battus) l. 631, znana po trgovini, roj. kraj Kalimaha, Eratostena in Aristipa, tudi kirenska (cirenska) pokrajina (provinca): Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Cȳrēnaeus (Κυρηναῖος) kirenski (cirenski): aquae Pr. kirenski (cirenski) studenec (= studenec Muz), iz katerega je pil pesnik Kalimah, urbs (= Cyrene) Sil.; subst. Cȳrēnaeus -ī, m Kirenec (Cirenec), preb. Kirene (Cirene): Aug.; pl. Cȳrēnaeī -ōrum, m Kirenci (Cirenci), preb. Kirene (Cirene): Ci., N., in privrženci kirenske (cirenske) filozofske šole (ki jo je ustanovil Aristip): Ci.

2. Cȳrenaicus 3 (Κυρηναϊκός) kirenajški (cirenajški): ager, finis, Africa Plin., regio Mel. ali provincia Mel., Plin., tudi samo (subst.) Cȳrēnaica -ae, f (Plin.) Kirenajka (Cirenajka), Kirenska (cirenska) pokrajina (provinca), philosophia Ci. ali disciplina Lact. kirenska (cirenska) filozofska šola (ustanovil jo je Aristip); njeni privrženci subst. Cȳrēnaicī -ōrum, m (= Cȳrēnaeī): Ci.

3. Cȳrēnaeicus 3 kirenajški (cirenajški): provincia Mel.; subst. Cȳrēnaeicī -ōrum, m Kirenajki (Cirenajki), preb. kirenske (cirenske) pokrajine: Mel.

4. Cȳrēnēnsis -e kirenski (cirenski): senatus, populares Pl., agri Ci., provincia Dig.; subst. Cȳrēnēnsēs -ium, m Kirenci (Cirenci), preb. Kirene (Cirene): S., Plin., T.; v sg. Cȳrēnēnsis -is, m Kirenec (Cirenec): Aug. —

II. Cȳrēnē -ēs, f Kirena (Cirena),
a) Nimfa, katero je Apolon iz Tesalije prenesel v Libijo, Aristejeva mati; po njej se imenuje kirensko (cirensko) mesto: V., Hyg., Iust.
b) Nimfa, Idmonova mati: Hyg. —

III. studenec v Tesaliji: Serv.

Cȳrus -ī, m (Κῦρος, perz. Khuruš = Sonce) Kir,

I. perzijsko moško ime, poseb.

1. Kambizov sin, ustanovitelj perzijskega kraljestva, padel v boju s skitskimi Masageti l. 529 po tridesetletnem kraljevanju: Ci. idr., imenovan tudi Cyrus maior Ap., Lact. Kir starejši.

2. Cyrus minor Kir mlajši, sin Dareja II. Oha ali Nota, brat kralja Artakserksa Mnemona, namestnik v Prednji Aziji, padel l. 401 pri Kunaksah v boju s svojim kraljevskim bratom, katerega je hotel pahniti s prestola: Ci., N.

3. rimski arhitekt v Ciceronovem času: Ci. Od tod adj. Cyrēus 3 (Κύρειος) Kirov = izvirajoč od Kira: ea, quae Cyrea sunt Ci. ep. Kirove stavbe.

4. ime lepega mladeniča: H. (Carmina I, 17, 25 in I, 33, 6).

— II. azijska reka, ki se izliva v Hvalinsko morje: Mel., Plin.