Franja

spuō -ere, spuī, spūtum (indoev. kor. *spjeu [spju, speiw] pljuvati, bljuvati; prim. skr. šthīvati pljuva, bljuva, gr. πτύω [iz *σπjύjω], πυτίζω, ψύττω = sl. pljuvam = lit. spiáuju, got. speiwan = stvnem. spiwan = nem. speien)

1. intr. pljuniti (pljuvati): ex toto spuere desisse Cels., spuendo in sinum Plin., spuere in faciem alicuius Vulg.

2. trans. pljuvati kaj, izpljuniti (izpljuvati) kaj: cum … sicco terram spuit ore viator V. Od tod subst. pt. pf. spūtum -ī, n
a) (iz)pljunek, izmeček, spútum, starejše pljunec, pljuvotina: Val. Max., Petr., Plin. idr., sputum biliosum, cruentum, purulentum Cels.; v pl.: Cels., Lucr., Sen. ph., Mart. idr., sputa cruenta Pr.
b) metaf. (iz)pljunek = kakor pljunek tanka stvar: hoc linitur sputo Mart. (o tanki pločevini).

srédnji middle; central

srédnji stan middle classes pl, ZDA white-collar section of the population
srédnja pozicija central position
Srednja Amerika Central America
Srednja Nemčija Central Germany
srédnji vek Middle Ages pl
Srednja Azija Central Asia
srédnja črta šah middle line (fourth or fifth rank on a chessboard)
srédnja stvar intermediate thing, something between
srédnja teža middleweight
srédnje uho middle ear
vnetje srédnjega ušesa inflammation of the middle ear
srédnji čas mean time
srédnja kakovost medium quality
srédnji kos middle piece, central portion
srédnja stopnja (šole) last three classes (classes 5, 6 and 7) of an elementary school
srédnji spol gramatika neuter (gender)
srédnja šola secondary school, ZDA high school
srédnji napadalec šport centre forward
srédnji igralec centre, ZDA center
srédnja pot middle course, mean, compromise
kreniti po srédnji poti to adopt a middle course
srédnji val (radio) medium wave
srédnja vrednost mean (value), average
izračunati srédnjo vrednost to calculate an average
Srednja Evropa Central Europe
Srednji Vzhod the Middle East
srédnja žetev average crop

srédnji du milieu, médian, central, intermédiaire, moyen , (spol) neutre

Srednja Amerika (Evropa) l'Amérique (l'Europe) centrale
srednja cena prix moyen
srednja kakovost qualité moyenne (ali courante)
srednja plača salaire moyen
srednji človek homme moški spol de la rue (ali ordinaire, moyen, quelconque, médiocre)
srednja pot (figurativno) le moyen terme, le juste milieu
srednja proga (šport) demi-fond moški spol
tekač na srednje proge coureur moški spol de demi-fond
srednji sloji les classes moyennes
srednja stopnja (posebno šole) second degré, classes moyennes
srednja stvar chose ženski spol intermédiaire
srednja teža (boks) poids moyen
srednje uho (anatomija) oreille moyenne
srednji val (radio) onde moyenne
srednja vrednost valeur moyenne

srédnji medio; mediano; central; del centro; intermedio

srednje starosti de mediana edad
srednja kakovost calidad f media
srednji napadalec (šp) delantero m centro
Srednja Amerika América f Central, Centro-América f
Srednja Evropa Europa f Central
srednja pot (fig) término m medio
srednja pot je najboljša pot en buen medio está la virtud
srednja proga (šp) medio fondo m
tek na srednji progi carrera f de medio fondo
tekač za srednje proge corredor m de medio fondo
srednji stan clase f media
srednja stopnja segundo grado m, (šola) grados m pl intermedios
srednja stvar cosa f intermedia
srednja teža (šp) peso m medio
srednje uho (anat) oído m medio
srednji val (radio) onda f media
srednja velikost tamaño m medio
vnetje srednjega ušesa otitis f media
srednja šola escuela f primaria superior
srednja vrednost valor m medio

start² [sta:t]

1. neprehodni glagol
iti (kreniti) na pot, odpotovati (for v)
oditi, odpeljati (vlak)
šport startati; izhajati (from iz)
trzniti, zdrzniti se, predramiti se, (po)skočiti, planiti; ostrmeti, osupniti (at ob)
izbuljiti se (oči), izskočiti; zrahljati se, popustiti (žebelj); zviti se, skočiti iz svojega položaja (les)
ameriško, sleng iskati, začeti prepir

2. prehodni glagol
začeti (kaj), povzročiti, pognati ali spustiti v tek; osnovati; preplašiti (divjad); izpahniti; pretočiti (tekočino) iz soda, izprazniti
šport dati (tekaču) znak za start
aeronavtika dati (letalu) znak za vzlet; oživiti, poklicati (kaj) v življenje; zrahljati, omajati (žebelj); odpreti (trgovino); pomagati komu, da kaj začne, nagnati (koga) k čemu
figurativno širiti (novice), sprožiti (vprašanje)

starting next week počenši s prihodnjim tednom
to start with za začetek, najprej, predvsem
to start agitation ameriško, pogovorno povzročiti nemire
to start after s.o. oditi za kom, zasledovati koga
his absence started everybody talking vsi so začeli govoričiti zaradi njegove odsotnosti
to start back umakniti se nazaj, ustrašiti se
to start on a book začeti (pisati) knjigo
to start in business začeti s trgovino
it was not your business, to start with predvsem se vas to ni tikalo
to start the collar-bone izpahniti si ključnico
this started me coughing ob tem sem začel kašljati
to start s.o. in business uvesti koga v (neki) posel
to start to one's feet skočiti, planiti na noge
to start an engine pognati, spraviti v tek stroj
his eyes seemed to start from their sockets oči so mu skoraj izpadle iz jamic (od jeze)
to start on a journey iti na potovanje
to start a hare prepoditi, preplašiti zajca
to start with Latin začeti z učenjem latinščine
to start a paper začeti izdajati časopis
to start into rage razjeziti se
to start for school odpraviti se, iti v šolo
to start at the sound of a siren zdrzniti se ob zvoku sirene
to start a seam odpreti šiv
to start into song začeti peti
to start from one's seat planiti s sedeža
a screw has started vijak se je odvil
this speech will start him in politics s tem govorom bo začel politično kariero
the storm started half the ship's rivets vihar je zrahljal ladji polovico zakovic
to start on a thing začeti neko stvar, lotiti se česa
when do you start? kdaj odrinete (odpotujete)?

stick^*3 [stik]

1. prehodni glagol
prebosti, zabosti, zabadati; zaklati; nabosti, nasaditi, zadreti; zatakniti; iztegniti, pomoliti (out of iz)
natakniti (čepico) (on, to na)
naježiti; nalepiti, prilepiti (on, to na)
zamazati, pomazati; podpreti (rastlino) s kolcem
pogovorno vreči pri izpitu
figurativno spraviti (koga) v zadrego; zmesti; zaustaviti; podtakniti (s.th. on s.o. kaj komu)
sleng prevarati, oslepariti
sleng prenesti, vzdržati

2. neprehodni glagol
tičati; biti poln (česa); sršati, štrleti, moleti (out of iz)
(pri)lepiti se (on, to na, za)
zalepiti se, oprijeti se, prijemati se (to česa)
obtičati, ne se premikati, zatakniti se (tudi figurativno)
zagaziti; čvrsto sedeti (na konju)
pogovorno osta(ja)ti, vztrajati (at to pri)
držati se (to česa)
ostati zvest (by komu, čemu)
ne se pustiti odvrniti; biti zmeden, oklevati ustrašiti se (at ob, pred)

stuck to ameriško, sleng zaljubljen, zateleban v
stuck up sleng zmeden, zbegan
to stick at ustaviti se ob, oklevati, ustrašiti se ob
he sticks at nothing on se ničesar ne ustraši, njega nobena stvar ne zadrži
to stick bills lepiti lepake, plakate, plakatirati
stick no bills! plakatiranje prepovedano!
the boat stuck on a shoal čoln je nasedel na plitvino
she sticks to me like a bur ona se me drži (prime) kot klòp
to stick butterflies nabadati (nabosti) metulje
the door has stuck vrata so se zaskočila
to stick a flower in one's buttonhole zatakniti si cvetlico v gumbnico
to stick to a friend ostati zvest prijatelju
to stick to one's guns figurativno ostati zvest čemu, ne prelomiti besede
to stick one's head out of the window pomoliti glavo iz okna
they stuck to his heels prilepili (obesili) so se mu na pete
to stick one's hands in one's pockets vtakniti roke v žep
he sticks indoors on vedno tiči doma
to stick it sleng vzdržati, vztrajati
to stick to it oprijeti se, ne popustiti
to stick a knife into s.o.'s back zasaditi komu nož v hrbet
a man who will stick at nothing figurativno človek brez pomislekov, ki se pred ničemer ne ustavi
some money stuck to his fingers figurativno poneveril je nekaj denarja
to stick in the mud obtičati v blatu
stick my name down on the list zapišite moje ime v seznam!
the nickname stuck to him vzdevek se ga je prijel
he is always sticking his nose into my business vedno vtika svoj nos v moje posle (zadeve)
to stick a pig zaklati prašiča
to stick to the point ostati pri stvari, ne se oddaljiti od predmeta
he stuck me with a puzzle spravil me je v zadrego z (neko) uganko
I stuck him with that question s tem vprašanjem sem ga vrgel na izpitu
to stick to one's promise držati svojo obljubo
to stick a stamp on a letter nalepiti znamko na pismo
it sticks in my throat obtičalo mi je v grlu, ne morem pogoltniti; figurativno ne morem zaupati
if you throw mud enough, some of it will stick če zelo obrekuješ koga, bodo ljudje nekaterim teh klevet verjeli; tudi nedolžnost ni varna pred obrekovanjem
to stick to his word držati (svojo) besedo

stiff¹ [stif] pridevnik (stiffly prislov)
tog, neupogljiv, negibek, trd, okorel; žilav; gost; nepopustljiv, strog, trmast, odločen, zakrknjen; nadut, ohol, formalen; prisiljen; zadržan, odljuden; močan (pijača, veter); težaven, naporen; ki se s težavo giblje ali premika, se zatika, nenamazan, nenaoljen
ekonomija stalen, stabilen, visok, pretiran (cena)

a stiff ascent naporen vzpon
a stiff collar trd ovratnik
a stiff dose močna doza
a stiff examination težaven izpit
a stiff glass of grog kozarec močnega groga
stiff market trg s stalnimi cenami
stiff muscles pretegnjene mišice
stiff neck trd vrat (od prepiha itd.)
a stiff price visoka cena
a stiff reception tog, prisiljen sprejem
a stiff sentence stroga sodba
stiff ship ladja, ki se ne nagne v stran pod pritiskom vetra v jadrih
a stiff un postaran športnik, sleng mrlič
a stiff subject težavna stvar (predmet)
to bore stiff strašno dolgočasiti
bored stiff na smrt zdolgočasen
to have a stiff leg imeti trdo nogo (v kolenu)
to keep a stiff face (lip) ne se dati omehčati
to keep a stiff upper-lip figurativno ne popustiti, zobe stisniti, pokazati trdnost značaja
to keep a stiff rein držati napete (nategnjene) vajeti
to scare stiff na smrt prestrašiti

strán¹ side; (knjige ipd.) page; (bók) flank; (smer) direction

na levi (desni) stráni on the left (right) side
na obeh stráneh on either side
na tej (oni) stráni on this (that) side
na to (ono) strán to this (that) side, hither (thither), here (there)
od vseh stráni from everywhere, from all sides, from all quarters
od stráni (z boka) laterally
z moje stráni for my part, as for me
na eni stráni (figurativno) on the one hand
na drugi stráni on the other hand
na vse stráni in every direction
z vseh stráni on all sides, from all parts
s te (z one) stráni from this (that) side
naslovna strán title page
sprednja strán front, frontispiece
notranja (zunanja) strán inner (outer) side (ali face), the inside (the outside)
prava (neprava, narobe) strán right (wrong) side
prava (neprava) strán kovanca obverse (reverse), pogovorno heads (tails)
dobra (slaba) strán (figurativno) good (bad) point
močna strán (figurativno) strong point, forte
šibka strán (figurativno) weak point, foible, (senčna) drawback
strán neba point of the compass, cardinal point
svetla, sončna the bright, the sunny side (of something)
senčna strán the dark side, (figurativno) drawback, the seamy side
prva (oziroma zadnja) prazna strán flyleaf
južna strán south (ali sunny) side
prisojna strán sunny side
vetrna strán weather side
udarec od stráni side blow
držati se ob stráni (figurativno) to remain neutral, not to take sides, (figurativno) to sit on the fence
stati ob stráni (proč) to stand aloof from
dajati na strán (varčevati) to put by (ali on one side), to save
hodil je ob moji stráni he walked beside me
šel je v to strán he went in that direction
pet stráni manjka v knjigi there are five pages of the book missing
gledati koga po stráni to look at someone askance
napasti s stráni to attack on the flank
stvar ima svoje dobre in svoje slabe stráni the thing has its good as well as its bad aspects
pridobiti koga na svojo strán to win someone over, to bring someone to one's side
pustiti ob stráni to lay aside
preiti na drugo strán to change sides, (k drugi stranki) to go over to the other side
premotriti vprašanje z vseh stráni to view a question from all sides
preskočiti strán (pri branju) to skip a page
prinesti kaj (v časopisu) na prvi stráni ZDA to front-page something
postaviti se na strán koga (opredeliti se za koga) to take someone's side, to side with someone
videti le lepo strán stvari to look on the sunny side of things
na drugi stráni (lista)! (= obrni list!) (see) overleaf!

strán côté moški spol ; (v knjigi) page ženski spol ; (bok) flanc moški spol ; (smer) sens moški spol

na tej strani de ce côté, en deçà (de quelque chose)
na tej in oni strani en deçà et au delà
na drugi strani (v knjigi, časopisu) à la page suivante ali précédente, au verso
na vse strani de tous côtés, en tous sens, dans toutes les directions, partout
z naše strani de notre côté, de notre part
v stran à l'écart, de côté, à part
na obeh straneh, z obeh strani des deux côtés, de part et d'autre
po eni strani d'un côté
po drugi strani d'un autre côté, de l'autre
dvoriščna stran (zgradbe) côté cour
južna stran côté sud (ali méridional), (côté du) midi moški spol, (gorovja) versant moški spol sud
kosmata stran (usnja) côté poil (ali fleur) (du cuir)
naslovna stran page de titre
narobe stran (blaga) envers moški spol
nasprotna stran côté opposé, pravno, figurativno partie ženski spol adverse
nebesna stran point cardinal
notranja stran côté intérieur, face interne (ali intérieure), paroi interne
prednja stran (zgradbe) façade ženski spol, front moški spol
prisojna stran côté exposé au soleil, midi moški spol
senčna stran côté de l'ombre, figurativno mauvais côté
severna stran côté (du) nord, nord moški spol, partie septentrionale (ali nord), (gorovja) versant moški spol nord
spodnja stran dessous moški spol
svetla stran côté éclairé, figurativno beau côté, jour favorable
vetrna stran côté exposé au vent, côté du vent
vzhodna stran côté est, (gorovja) versant est
zadnja stran (blaga) envers moški spol; (zgradbe) derrière moški spol
zahodna stran côté ouest (ali occidental)
zunanja stran côté (ali face ženski spol) externe (ali extérieur(e)), (blaga) endroit moški spol, figurativno apparences ženski spol množine
biti, stati na strani koga être (ali se tenir) aux côtés de quelqu'un, assister (ali seconder, aider, soutenir) quelqu'un, être du côté de quelqu'un, tenir pour quelqu'un
imeti svoje dobre strani avoir ses bons côtés
boli me na desni strani j'ai une douleur au côté droit
iti na stran (na potrebo) aller quelque part (ali aux toilettes, w.-c.), aller faire ses besoins
po strani gledati koga regarder quelqu'un de travers (ali d'un œil jaloux)
po strani si posaditi klobuk mettre son chapeau de côté
položiti kaj na stran mettre quelque chose de côté
potegniti koga na svojo stran (figurativno) mettre quelqu'un de son côté, gagner quelqu'un à son parti (ali à sa cause)
nasprotna stran (na sodišču) trdi, da la partie adverse prétend que
knjiga ima 100 strani le livre a (ali compte) cent pages
vsaka stvar ima svojo dobro in slabo stran chaque chose a son bon et son mauvais côté

strán¹ lado m ; (del) parte f ; (v knjigi) página f ; jur parte f ; (smer) sentido m , dirección f ; (ladijska) costado m , banda f ; (bok) flanco m ; (telesa) costado m ; (enačbe) miembro m ; (časopisa) plana f ; fig (zadeve) aspecto m ; faceta f

desna (leva) stran derecha f, lado derecho (izquierda f, lado izquierdo)
štiri strani neba los cuatro puntos cardinales
sprednja stran lado anterior, (stavbe) frente m, fachada f principal, (kovanca) anverso m, cara f
zadnja stran lado posterior, parte f de atrás, (kovanca) reverso m, cruz f, (lista) dorso m
prava stran (blaga) el buen lado
šibka (močna) stran (fig) flaco m (fuerte m)
na tej (oni) strani del lado de acá (de allá); de este (aquel) lado
od vseh strani de todas partes
s strani de lado, de costado
z moje strani de mi parte
na vse strani hacia todos los lados, en todos los sentidos (tudi fig), en todas las direcciones
na strani 20 en la página 20
na drugi strani al (ali del) otro lado, (nasprotno) por otro lado, por otra parte
na obeh straneh, z obeh strani de ambos lados, de uno y de otro lado
gledano s te strani visto desde este punto, considerado en eso aspecto
imeti koga na svoji strani tener a alg de su parte
biti, stati na strani koga estar de parte de alg
vsaka stvar ima dve strani todas las cosas tienen su lado bueno y su lado malo
matematika je moja šibka stran las matemáticas son mi flaco
imeti svoje dobre strani (o osebi) tener sus buenas cualidades, (o stvari) tener sus ventajas
po strani oblicuamente; de través
po strani gledati koga mirar de soslayo (ali de reojo) a alg, fig mirar de (medio) lado a alg
po strani si posaditi klobuk ladear (ali poner ladeado) el sombrero
po strani viseti (o sliki) colgar torcido
napasti od strani (voj) atacar de (ali por el) flanco
nagniti se na stran (o ladji) inclinarse de banda
lotiti se, napasti koga na njegovi šibki strani atacar a alg por su flaco (ali por su punto débil)
dati, položiti na stran ob stran apartar, poner aparte (ali a un lado); reservar
potegniti koga na svojo stran (fig) atraer a alg a su partido
pretehtati vse strani problema considerar todos los aspectos de una cuestión
pustiti ob strani dejar de lado
treba bi bilo slišati obe strani debería oírse a las dos partes
stati komu ob strani asistir a alg, secundar a alg, apoyar a alg
postaviti se na stran koga ponerse de parte de alg
stopiti ob stran, na stran apartarse, hacerse a un lado
vzeti kaj z dobre strani ver sólo el lado bueno de a/c
iti na stran (potrebo) hacer sus necesidades

straw¹ [strɔ:]

1. samostalnik
slamnata bilka, slama, pletena slama; slamica (za pitje)
figurativno bilka, malenkost, mrvica; slamnik

in the straw zastarelo v porodni postelji
a straw in the wind slamica v vetru, figurativno majhna stvar, ki je znak prihodnjih velikih dogodkov
the last straw figurativno tisto, kar preseže mero
the last straw that breaks the camel's back majhen dodatek bremenu, ki zlomi kameli hrbet, figurativno tisto, kar sodu izbije dno
a man of straw slamnati mož, lutka, slabič; ptičje strašilo
to be (to lie) in the straw zastarelo biti otročnica
I don't care a straw še malo mi ni mar, požvižgam se
to catch at (to cling to) a straw oprije(ma)ti se bilke (da bi se rešili)
to draw straws vleči (žrebati) slamice
my eyes draw straws oči se mi zapirajo (od zaspanosti)
a straw shows which way the wind blows tudi majhna stvar pokaže (da slutiti) važne stvari (dogodke)
it is not worth a straw ni vredno prebite pare, počenega groša
to be quite out of one's straw figurativno biti ves zmešan, zmeden
I have a straw to break with you s teboj imam majhen obračun
to split straws cepiti slamice, figurativno ukvarjati se z nekoristnimi stvarmi, prepirati se zaradi malenkosti
to throw straws against the wind figurativno zaman se truditi

2. pridevnik
slamnat

straw cutter slamoreznica
straw mattress slamnjača
straw worker slamopletec

stvárca (-e) f dem. od stvar cosetta; creaturina:
izdeluje različne stvarce fabbrica varie cosette
mama se je vrnila iz porodnišnice z drobno jokajočo stvarco la mamma è venuta dall'ospedale di maternità con una creaturina piangente

sub (iz stlat. sup (prim. sup-īnus); indoev. osnovna obl. je úpo, razširjena úpero; prim. skr. úpam semkaj k, pri, na, upári zgoraj, nad, úparaḥ spodnji, upamáḥ najvišji, gr. ὑπό spodaj, pod, ὑπέρ čez, nad, ὑπέρα zgornja [vodilna] vrv pri jadrnici, ὕπατος najvišji, umbr. sub = lat. sub, super = lat. super, subra = lat. suprā, superne = lat. super, somo (acc. sg.) = lat. summum, sumo (abl. sg.) = lat. summo, sumtu = lat. sūmitō, sutentu = lat. subtenditō, subahtu = dēpōnitō, suprusese = lat. *suprōversus, osk. supruis = lat. sūperis, lat. subter, subtus, super, superus, superāre, suprā, supremus, summus [iz *sup-mo-s, *sub-mus], got. uf pod [v zloženkah = nem. auf], ufarō = stvnem. ubur, ubir = nem. über, obaro = nem. oberer. Obl. sup stoji v zloženkah pred p: sup-pār, sup-petō, sup-pleō, sup-plico; obl. sub pred soglasniki: sub-actiō, sub-auscultō, sub-eō, sub-igō, sub-ōrnō, sub-urbānus, pred aspirato h in pred soglasniki b, d, l, n, s, v, včasih tudi pred m in r, sicer se priliči naslednjemu soglasniku: suc-cēdō, suc-cēnseō, suf-ficiō, sug-gerō, sum-mittō [poleg sub-mittō], sur-ripiō [poleg sub-ripiō]; pred sp se sub skrajša v su: su-spiciō, su-spīrō. Razširjena obl. subs [prim. abs: ab] preide v sus: sus-cēnseō, sus-citō, sus-pendō, sus-tineō; sūmō [iz *subs-emō]; sus-que deque fero = aequo animo fero)

A. adv. Iz prvotnega pomena „od spodaj sem”, „od spodaj k … ”, „tja, k … ” se je razvil v sestavah pomen

1. spodaj, pod(-), dol(i), na tla: subdo, subedo, subiaceo, subluo, succido, succumbo, submergo; subalaris, sublica.

2. (pri glag. premikanja) od spodaj navzgor, vz-: subeo, sublatus, sublevo, succingo, suspicio.

3. do-, pri-, za- kaj, za: succresco, subiungo, subsequor; subinde, suboles; occ. na pomoč: succurro, subvenio.

4. nekoliko, malo, precej (posebej pri adj. in adv.): subabsurdus, subagrestis, subamārus, subdifficilis, subiratus, sublustris, subridicule, subrusticus, subalbus belkast, subniger črnkast, subcrispus; subaccuso.

5. skrivaj, neopaženo: subausculto, subduco, suffugio. —

B. praep. z acc.

I. krajevno

1. pri glag. premikanja na vprašanje kam?
a) pod (z acc.): omnes subdam sub solum Pl., Ditem patrem ferunt … subito … penetrasse sub terras Ci., cum tota se luna sub orbem solis subiecisset Ci., (sc. epistulam) sub pulvinum subiciens N., aliquem sub iugum mittere C., S.; pesn.: Hesperiam sub iuga mittere V., ibis sub furcam H., nec variis obsita frondibus sub divum (na svetlo) rapiam H., magna mei sub terras ibit imago V., profuit … cava sub tenerum scamna dedisse pedem O.; metaf.: quae … sub sensum cadere non possunt Ci., kar je čutom nezaznavno, česar čuti ne morejo zaznati, sub iudicium sapientis et dilectum cadunt Ci., sub oculos cadere Ci. ali venire Sen. ph., geminae … columbae ipsa sub ora viri caelo venere V. sta se prikazala očem … , sub idem nomen cadunt Q.; o podreditvi, pokoritvi, podvržbi: urbes multas sub imperium populi Romani dicionemque subiungere Ci., aliquem sub praeconem subicere Ci. (gl. praecō), Galliam sub populi Romani imperium redigere C., cum incolas eius insulae sub potestatem redigere velles Atheniensium N., barbaros sub ius dicionemque redigere L., totam Italiam sub se redigere Fl., id vos sub legis superbissummae vincula conicitis L., finitumos armis … sub imperium suom coegere S., sub legum et iudiciorum potestatem cadere Ci. biti podvržen oblasti … , sub unum fortunae ictum cadere Cu.; pesn.: totum sub leges mitteret orbem V. zakonom (oblasti) podvreči.
b) occ. α) kvišku pod, v bližino (česa višjega, štrlečega, molečega), blizu do, (tja) do, (tja) pod: turris sub astra educta V., lucem sub nubila iactant V., milites … sub montem … succedunt C. do vznožja gore, sub aciem succedere C., sub Romana moenia bellum transferre L., missi sunt sub muros L., sub ipsa moenia progressi sunt T., sub orientem secutus Armenios Fl., illum … mediam ferit ense sub alvum O.; metaf.: sub manus succedere Pl. priti pod roke, hoc succedit sub manus negotium Pl. mi ravno pride prav, sub manum Scipioni in castra submittere Auct. b. Afr., celerius ac sub manum adnuntiari Suet. pod roko = v kratkem, sub ictum venire L. na streljaj. L. β) (za zaznamovanje razsežnosti ob čem višjem, molečem) blizu ob čem, nedaleč (ne daleč) od česa, ob čem, pri čem: Enn. ap Prisc., Venusinus arat finem sub utrumque colonus H. ob oboji (tj. ob apulijski in lukanijski) meji, fessique sub ipsam finem adventabant V. so se bližali zastavljenemu (določenemu) cilju, sub ipsum enim oppidi murum magnus fons aquae prorumpebat Hirt., Iudaei sub ipsos muros struxere aciem T.

2. pri glag. mirovanja pod (z orodnikom): quidquid … sub Noton et Borean hominum sumus Lucan. —

II. časovno pod (z acc.), ob, proti, malo pred, prav pred čim: sub lucem C., V. ali sub ortum ferme lucis L. ali sub lucis exortum Cu. proti svitu, proti jutru, sub vesperum C. ali sub vesperam Cu. pod večer, sub noctem C., V., H., Cu. sub dies festos Ci. ep., sub ipsum certaminis diem, sub finem certaminis L., sub tempus (sc. comitiorum), sub idem tempus L., sub tempus edendi H., bello, quod fuit sub recentem Romanam pacem, sub adventum praetoris L., sub ipsum tanti discriminis casum Cu., sub horam pugnae Suet.; pesn.: primi sub lumina solis et ortum V. proti svitu in sončnemu vzhodu, sub obscurum noctis (= sub obscuram noctem), prima vel autumni sub frigora, sub extremum brumae … imbrem, sub casum hiemis V., sub galli cantum H. preden petelin k dnevu (za)poje; occ. takoj za čim, koj za čim, precej po čem: sub eas (sc. litteras) statim recitatae sunt tuae Ci. ep., sub hanc vocem ali sub haec dicta L. na te besede, affertur … murena … Sub hoc herus … inquit H. ali ille sub haec (sc. dixit) V. nato. —

C. praep. z abl.

I. krajevno

1. pri glag. mirovanja na vprašanje kje?
a) pod (čim ali kom): sub vestimentis secum habebant retia Pl., qui sub terra semper habitavissent Ci., lacum fecerunt sub terra N., sub aqua C., sub pellibus hiemare C., sub pellibus contineri C. ali haberi L., sub divo interire N. ali sub divo moreris ali vitamque sub divo agat H. ali manet sub Iove frigido venator H. pod (mrzlim) milim nebom, sub vite iacēre V. ali bibere H. pod trto, pod trtno streho, sub templo V. ali sub antro, sub domo H. pod svetiščno, dúpljino, palačno streho = v svetišču, duplji, palači; tako tudi sub umbra H., O. v senci, silvis inventa sub altis O. v … gozdovih, tota sub exiguo flumine nostra mora est Pr., vidimus obscuris primam sub vallibus urbem V. v globine temnih dolin = iz globine temnih dolin, servans sub pectore volnus V. ali curam sub corde premebat V. v glob(oč)ini prsi, srca; sub ipsis labris Arn. Pogosto metaf.: saepe est etiam sub palliolo sordido sapientia Caecil. ap. Ci., sub signis ducam legiones meas Pl., sub armis vitam cernere Enn. ap. Varr. ali habere legiones Ci. ali moratus C. ali manere V. ali sedet circum castella sub armis V. pod orožjem, v orožju, oborožen(a), sub acie V. sredi boja, hanc (sc. legionem) sub sarcinis adoriri C. o(b)tovorjeno, sub onere confligere C., sub corona vendere, vēnīre, venundari ali sub hasta vendere ali sub praecone vēnīre (gl. corona, hasta, praecō), sub manu esse Plancus in Ci. ep. biti pri roki, sub manu, quod aiunt, nascatur Sen. ph., sub oculis (alicuius) Ci., Iust. pod očmi = pred očmi, omniaque sub oculis erant L. in vse je bilo pred očmi (vidno); o podrejenosti, podložnosti: Ter. idr., sub illorum dicione atque imperio esse C., cuius sub imperio phalanx erat Macedonum L., Graecos sub sua retinere potestate N., sub legibus vivere L., sub regno esse Ci., H., sub rege C., H., V., sub regibus Cu., sub Iugurtha S., claro sub Iasone O., tirones sub patribus duris H. še pod oblastjo strogih očetov, saevo te sub custode tenebo H., sub domina meretrice H., sub nutrice H. pod varstvom (nadzorstvom) dojilje (dojke), sub Hannibale magistro belli L., sub te magistro V. pod tvojim izvrstnim vodstvom, adhuc sub iudice lis est H. stvar je še v sodnikovih rokah, je še pod sodbo = še ni rešena (dognana, končana), sub iniquo iudice O., quorum (sc. deorum) semper sub numine Troia est V.; (naznanjajoč spremljajoče okoliščine, ob katerih se kaj godi) pod (čim), ob (čem), s (čim): sub verbere V. pod bičem, exhalantem sub acerbo vulnere vitam deploravit O., sub frigido sudore mori Cels., quem Pelasgi falsa sub proditione … demisere Neci V. pod krivo obdolžbo izdajstva = zaradi krive obdolžbe izdajstva, sub hoc sacramento L., sub condicionibus iis de pace agere L., sub condicione, ut … Ph., Suet., sub hac condicione, ut … Eutr. (klas. stoji condicio v tem pomenu v samem abl.), sub lege, sub poena mortis ali servitutis Suet., sub exceptione, si … Suet., sub hoc metu villicus erit in officio Col., sub pacto abolitionis dominationem deposuerat Q., triduum senatus sub exemplo patientiae tuae sedit Plin. iun., quo excusatius sub exemplo acciperentur T.; occ. (metaf.) pod (čim) (skrit), za (čim): sub illo nomine aureo (= Chrysogono) tota societas latuit Ci., sub alieno scelere delituit Ci., sub honesto patrum aut plebis nomine dominationes affectabant S. fr., Bacchi sub nomine Iuno risit O., sub eius nomine Vell., sub nomine meo duo libri ferebantur Q., vitia nobis sub virtutum nomine obrepunt Sen. ph., multa vana sub nomine celebri vulgabantur T., sub exspectatione successorum rapinis studebant Col.; toda (pesn.): ager Umbreni sub nomine dictus H. (po)imenovano po Umbrenovem imenu, po Umbrenu; sub titulo gratiarum agendarum Plin. iun., ut sub specie venationis dolus lateret Iust., sub tutelae specie Cu., nuptias sub belli denuntiatione petit Iust.
b) occ. α) (spodaj) pod (čim), ob (čem), pri (čem) (višjem), tik (tikoma) ob ali pri čem, ob vznožju česa, v čem: est ager sub urbe Pl., agelli est hic sub urbe paulum Ter., sub montis radicibus N. ali sub ipsis radicibus montis C., sub monte esse C., sub monte, muro ali castris considere C., sub muro consistere C., sub ipsis Numantiae moenibus Ci., sub moenibus mori V., sub Alpibus H., sub Ilio H., V., sub ipso ore urbis Fl., classemque sub ipsa Antandro et Phrygiae molimur montibus Idae V. prav spodaj pod Antandrom = v antandrskem pristanišču, lucosque sub alta consulit Albunea V. spodaj pod visokim Albunejinim slapom, tumulo sub illo V. ob vznožju onega griča, servans sub imagine falcem V. spodaj ob podstavku kipa, sub foliis V. spodaj ob listih, sub sinistra Britanniam relictam conspexit C. na levi spodaj (brodnik stoji višje kot obala), sub septemtrionibus positum esse C., sub ictu teli esse L. na streljaju, (pren.) stare sub ictu fortunae Lucan. biti nastavljen udarcu usode. β) tik za, neposredno za (kom), trdo za (kom): quo deinde sub ipso ecce volat … Diores V.

2. redko pri glag. premikanja (kratkoročno)
a) (tja) pod (kaj): sub hoc iugo (po drugih sub hoc iugum) dictator Aequos misit L., sub terra vivi demissi sunt L., pone (sc. me) sub curru … Solis H., arbiter pugnae posuisse nudo sub pede palmam fertur H., fessum militiā latus depone sub lauru mea H.
b) izpod (česa): qui sub terra erepsisti modo Pl.
c) (gor(i)) na (čem): sepulchrum imponit … monte sub aërio V. —

II. časovno (o istočasnosti in spremljajočih okoliščinah) med (čim), ob (čem), ob (kom), pri (čem), v (čem), za = za časa, v času: ne sub ipsa profectione milites oppidum irrumperent C., sub bruma C., sub decessu suo Hirt., sub ipsa proscriptione N., sub nocte silenti V. v tihi noči, sub sole V. ob sončnem soju, sub sole ardenti V. ob pripeki, sub luce maligna V. pri slabi luči, sub hoc casu V. ob (pri) tej nezgodi, primis spectata sub annis O., sub cantu tibiae H., consilium sub die nasci debet Sen. ph. podnevi, cervi sub ista die … invia petunt Plin., sub somno plerique senescunt Cels., sub pari (po drugih suppari) aetate nituerunt Vell., sub Tiberio Caesare Sen. ph. v času (za časa) cesarja Tiberija, (starejše) ob cesarju Tiberiju, sub imperio Tiberii Caesaris Lact., sub divo Augusto Sen. ph., Plin., sub Vespasiano Plin. iun.; occ. (približno) ob (čem), proti, pod (z acc.): excesserant urbe sub adventum Romanorum L., sub adventu[m] Sullae Vell., sub luce[m] urbem ingressus L., Eurydicenque suam iam luce sub ipsa … respexit V., quas (sc. faces) … viator … iam sub luce reliquit O., quae nocte latent, sub luce fateri O., sub eodem tempore O., sub exitum anni L. ali vitae Suet., extremo ni iam sub fine laborum vela traham V., sub fine morbi Cels.

substance [süpstɑ̃s] féminin substanca, snov, tvarina (iz katere kaj sestoji); (filozofija) podstat, bistvo; figuré jedro, bistvo

en substance sumarno, v glavnem, v bistvu, v resuméju, kratko povedano
substance solide, liquide, gaseuse trdna, tekoča, plinasta snov
substance alimentaire hranilo, živilo
substance d'un livre, d'une lettre bistvo, poglavitna stvar knjige, pisma
voici en substance ce qu'il a dit v glavnem je tole rekel

sub-veniō -īre -vēnī -ventum (sub in venīre) „priti (prihajati) za kom (čim) “, „spodaj ob čem priti (prihajati)“; od tod

I. metaf.

1. priti (prihajati) namesto česa, nadomestiti (nadomeščati) se: tantundem (sc. salis) nocte subvenit, quantum die auferas Plin.

2. priti (prihajati) na vrsto, nahajati se: ut quaeque vox indidem digna animadverti subvenerat Gell.

3. na misel (um) priti (prihajati) z inf.: mihi sero quidem … subvenit ad auxilium civile decurrere Ap. —

II.

1. primikati se na pomoč, priti (prihajati) na pomoč, (pri)hiteti na pomoč, biti v pomoč, priskočiti na pomoč, pomoči (pomagati); pravzaprav kot voj. t.t., in sicer: abs.: nisi Romani subvenissent L., ni castris exciti repente pedites equitesque in tempore subvenissent L.; brezos.: priusquam ex castris subveniretur S., agrum Hannibalis esse et Poenorum, urbem extemplo futuram, ni subveniatur L.; z dat.: dum circumvento filio subvenit C., sucurrit et laboranti subvenit C., quibus (sc. equitibus) celeriter subveniunt levis armaturae pedites Hirt.; v nevojaškem pomenu; abs.: fi benignus, subveni Pl., circumvenior, nisi subvenitis Ci., orare, ut subveniret Ci., subventuros auferet unda deos O.; brezos.: postquam non subveniebatur T.; z dat.: subveni mihi atque adiuva Pl., subvenire homini iam perdito Ci., patriae Ci. ep., huius innocentiae in hac calamitosa fama, saluti suae acrioribus remediis, his tam periculosis rebus Ci., civitati, vitae alicuius C., Adherbali T., stabilitati dentium Plin., reliquis, quo minus vi aut obsidio subigerentur, praematura montis Haemi et saeva hiems subvenit T. je prišla prav (je pomagala, je koristila, je bila v prid); brezos.: rei publicae difficillimo tempore esse subventum Ci., nisi celeriter sociis foret subventum Auct. b. Afr.; occ. (o pretorju) s pravno pomočjo iti komu na roko, stati ob strani, pomagati: aequissimum erit praetorem ei subvenire Ulp. (Dig.).

2. metaf. kaki slabi stvari, kakemu zlu odpomoči (odpomagati), kako slabo stvar, kako zlo ovreti (ovirati), zavreti (zavirati), ustaviti (ustavljati), odpraviti (odpravljati), preprečiti (preprečevati), zoperstaviti (zoperstavljati) se kaki slabi stvari, kakemu zlu: egestati et aeri alieno, gravedini, tempestati adversae Ci., necessitatibus T., morbo Plin., erroribus Lact.

Opomba: Star. fut. I. subvenībō: Pl.

suc-currō (sub-currō) -ere -currī -cursum (sub in currere) „podtekati“, le metaf.

1. teči (stati, biti) pod čim, spodaj ob čem: pagus Succusanus, quod (ker) succurit Carinis Varr., nequeat succurrere lunae corpus Lucr.

2. „teči pod kaj“ = naložiti (nalagati) si kako breme, nase vzeti (jemati): licet … omnes minae, terrores periculaque impendeant, omnia succurram ac subibo Ci.

3. na misel (pamet) priti (prihajati): Suet., ut quidque succurrit, libet scribere Ci. ep., multa succurrunt, quae dicerentur L., legentibus illud quoque succursurum, quod mihi … miraculo fuit L., succurrit versus ille Homericus Augustus ap. Suet., illud miror tibi non succurrisse Petr., (alicui) succurrit; z ACI: Val. Max., Petr. idr., reliquias eum esse duorum exercituum … succurrebat (sc. iis) L., sed mihi succurrit numen non esse severum O., pulchrumque (sc. esse) mori succurrit in armis V.; z inf.: illud adnotare succurrit Plin.; z odvisnim vprašanjem: non succurrit tibi, quamdiu circum Bactra haereas? Cu.

4. na pomoč (pri)hiteti, na pomoč priskočiti, pomoči, pomagati; pravzaprav kot voj. t.t. (z dat. finalis auxilio in brez njega): qui suis cedentibus auxilio succurrerent C., succurrit inimicus illi Vorenus et laboranti subvenit C., Catilina … laborantibus succurrere S., succurrere oppido Auct. b. Afr., quem prius quam quisquam posset succurrere interfecit N.; brezos.: si celeriter succurratur C.; od tod metaf.
a) osebam ali stvarem na pomoč (pri)hiteti, na pomoč priskočiti, pomoči, pomagati: domino, laborantibus, vitae patris et pudicitiae sororis, saluti fortunisque communibus Ci., afflictis N., miseris, urbi incensae V., ut beneficium sit incolume, quod succurrat necessitati Lact., potest hoc multis succurrere, ne fame, siti aut nuditate moriantur Lact.; brezos.: succurrendumst Ter., ut alteris (sc. aegris) succurratur Cels., nisi si succursum est Cels.
b) occ. α) (kako slabo stvar, kako nesrečo, kako zlo) odpraviti (odpravljati), (kaki slabi stvari, kaki nesreči, kakemu zlu) odpomoči, (pred kako slabo stvarjo, kako nesrečo, kakim zlom) (u)braniti, (kako slabo stvar, kako nesrečo, kako zlo) odpraviti (odpravljati), preprečiti (preprečevati): incendiis Ci. adversae fortunae L., his tantis malis haec subsidia succurrebant, quominus omnis deleretur exercitus C., succurrere humanis erroribus Lact. β) (o zdravilih) pomagati zoper kaj, pomagati proti čemu: remedia similia illis, quae vicino malo saepe succurrerint Cels., non posse vehementi malo nisi aeque vehemens auxilium succurrere Cels., (sc. cannabis) iumentorum alvo succurrit Plin., (sc. nitrum) succurrit et venenis fungorum Plin.

such [sʌč]

1. pridevnik
takšen, tak; (pred pridevnikom) takó; podoben; (za samostalnikom v množini) kot (as na primer)
tako velik, zelo velik, izreden
pravno zgoraj navedeni, omenjeni

such a takšen
such as takšen kot, tak kot
such a(n) one zastarelo tak in tak, nekdo, neki
Mr. such and such g. Ta in Ta
such being the case ker je stvar tako, ker je takó
such a day! kakšen dan!
such another disaster še ena takšna nesreča
in such or such a place na tem ali onem mestu
no such thing nič takega, ni govora o tem
such was not my idea tega nisem mislil
there are such things take stvari se dogajajo
they gave us such a fright tako so nas prestrašili
we had such sport imenitno smo se zabavali
he said he had lost his way, or some such thing rekel je, da je bil zašel, ali nekaj takega
no such thing as a room was to be had in the whole town v celem mestu ni bilo mogoče najti eno samo sobo
do you think she will believe you? no such thing! mislite, da vam bo verjela? Kje pa! (Kaj še! Ni govora o tem!)
such master, such servant kakršen gospodar, takšen sluga

2. prislov
takó

such a nice day tako lep dan

3. zaimek
takšen, neki takšen
pogovorno isti
trgovina & vulgarno zgoraj omenjeni

arhaično & poetično such as tisti, ki; kdor; vsi
as such kot tak(šen)
all such vsi takšni
and such (like) in takšni, podobni
such or such of ta ali oni od
such as believe that are mistaken tisti, ki to verjamejo, se varajo (motijo)
he is a fool, but I am not such on je bedak, jaz pa nisem
I have a car I can lend you, such as it is imam avto, ki vam ga lahko posodim, kaj prida pa ni

sugar² [šú:gə]

1. prehodni glagol
osladiti, sladkati; prevleči ali posuti s sladkorjem
figurativno osladiti; laskati, dobrikati se (komu); ublažiti, prekriti (kaj) s sladkimi besedami, prigovarjati (komu) s sladkimi besedami
ameriško, sleng podkupiti

to sugar the pill osladiti pilulo, figurativno neprijetno stvar napraviti privlačno

2. neprehodni glagol
sladiti, kristalizirati
sleng nemarno, leno, brez volje delati, zabušavati

3. medmet
ameriško, pogovorno, (zaničljivo) pah!
(nestrpno) ah kaj!

sumljív suspect, soupçonnable, douteux, louche

sumljiv za raka suspect de cancer
stvar se zdi sumljiva la chose me paraît douteuse (ali louche), il y a du louche là-dedans

sure¹ [šúə] pridevnik
gotov, zanesljiv, siguren; varen, nenevaren; nedvomen, nezmoten, nezmotljiv, nesporen; stalen; prepričan (of o, that da)

for sure gotovo, sigurno, nedvomno, vsekakor
a sure draw skrivališče, v katerem je zanesljivo lisica
a sure shot zanesljiv strelec
a sure proof nesporen, zanesljiv dokaz
a sure faith trdna vera
sure thing ameriško, sleng gotova, zanesljiva stvar
sure (thing)! ameriško, sleng gotovo! sigurno! vsekakor! zanesljivo!
slow and sure počasen, ali siguren
I am sure gotovo, zares
I am sure of his honesty prepričan sem o njegovem poštenju
I am sure I don't know zares ne vem
I'm sure I didn't mean to hurt you zares (prav gotovo) vas nisem hotel žaliti
well, I'm sure! (vzklik presenečenja)
well, to be sure! no, kakšno presenečenje!
are you sure? ali res?
be sure! ne pozabi!
be sure to (ali and) shut the window ne pozabi zapreti okno!
to be sure pogovorno gotovo, brez dvoma, seveda
he is sure to come gotovo (zanesljivo) bo prišel
it is sure to turn out well gotovo se bo dobro končalo
I feel sure of success gotov, prepričan sem o uspehu
to make sure of (of s.th.) prepričati se (of o), biti prepričan (that da); zagotoviti si (kaj)