Franja

obljubljati gradove v oblakih frazem
(obljubljati neizvedljive reči) ▸ eget-földet ígér, fűt-fát ígér, aranyhegyeket ígér
Prepogosto zmaga stran, ki obljublja gradove v oblakih, nato pa na obljube pozabi. ▸ Túl gyakran győz az az oldal, amelyik eget-földet ígér, majd elfelejti az ígéreteit.

obráčati (-am) | obrníti (-em)

A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
obračati seno voltare il fieno
obrniti suknjič rivoltare una giacca
obračati zemljo rivoltare la terra
obračati liste v knjigi voltare le pagine
obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
obračati besede travisare le parole
obračati želodec stomacare
znati obračati denar saperci fare coi soldi
pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
obračati oči girare gli occhi
obračati pero scrivere
obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
obračati plašč po vetru voltare gabbana
ekon. obračati denar far circolare il denaro
dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
obrniti orožje proti komu cambiar fronte
obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
PREGOVORI:
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone

B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. cambiare, mutare:
vreme se obrača il tempo sta cambiando

2. obračati, obrniti se na rivolgersi a

3. pren. muoversi:
obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata

obráčati volver; dar vuelta a; girar ; (avto) virar

obračati se volverse; cambiar de dirección
obračati se na bolje mejorar
obračati plašč po vetru (fig) amoldarse a las circunstancias, fam arrimarse al sol que más calienta
obračati se na koga recurrir a alg
obračati na smešno stran poner en ridículo
obračati vodo na svoj mlin (fig) llevar el agua a su molino
človek obrača, bog pa obrne el hombre propone, y Dios dispone
ne obračati! (napis na zaboju) ¡siempre de pie!

obrat|en (-na, -no) umgekehrt; reziprok; Kehr- (stran/ plat die Kehrseite)
obratna vrednost matematika der Kehrwert, reziproker Wert
obratna funkcija matematika (inverzna funkcija) die Umkehrfunktion
obratno sorazmeren matematika umgekehrt proportional
obratno enolična preslikava matematika umkehrbar eindeutige Abbildung
z obratno pošto postwendend

obraz moški spol (-a …)

1. das Gesicht (tudi anatomija), poetično: das Antlitz, Angesicht; -gesicht (angelski Engelsgesicht, konjski Pferdegesicht, mil Madonnengesicht, mozoljast Pickelgesicht, kot polna luna Vollmondgesicht, vsakdanji Dutzendgesicht, Durchschnittsgesicht)
… obraza Gesichts-
(barva die Gesichtsfarbe, del die Gesichtspartie, izraz der Gesichtsausdruck, masaža die Gesichtsmassage, nega die Gesichtspflege, oblika die Gesichtsform, ohromelost die Gesichtslähmung, plastika die Gesichtsplastik, polovica die Gesichtshälfte, stran die Gesichtsseite)
… za obraz Gesichts-
(krema die Gesichtscreme, mleko die Gesichtsmilch, puder der Gesichtspuder, voda das Gesichtswasser; ščitnik der Gesichtsschutz)

2. izraz na obrazu: die Miene, das Gesicht; -miene, -gesicht (kisel/žalosten Jammermiene, saure Miene, kitajski figurativno Pokergesicht, navihan Spitzbubengesicht, nedolžen Unschuldsmiene, nesrečen Kummermiene, neumen Schafsgesicht, potrt Trauermiene, trpeč Leidensmiene, uraden Beamtenmiene, Amtsmiene, žaloben Leichenbittermiene, Trauermiene)
strog obraz strenge Miene
uraden obraz dienstliche Miene
kisel obraz ein schiefes Gesicht, eine saure Miene
rdeč/zaripel obraz ein (hoch)roter Kopf
obraz kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben/zehn Tage Regenwetter
|
v potu svojega obraza im Schweiße seines Angesichts
dobiti dolg obraz ein langes Gesicht machen, das Gesicht verziehen
skriti/zakopati obraz v roke die Hände vors Gesicht schlagen
pokazati pravi obraz sein wahres Gesicht zeigen
brez obraza figurativno gesichtslos
čez obraz über das Gesicht, übers Gesicht
maska čez obraz die Strumpfmaske
na obrazu im Gesicht
koža na obrazu die Gesichtshaut
biti zapisan na obrazu im Gesicht stehen, an/auf der Stirn geschrieben (sein)
v obraz ins Gesicht, povedati kaj: glatt, geradeheraus
veter v obraz der Gegenwind
udarec v obraz ein Schlag ins Gesicht
povedati v obraz ins Gesicht (hinein) sagen, auf den Kopf zusagen
udariti v obraz ins Gesicht schlagen, kri: (das Blut) steigt in den Kopf/ins Gesicht
zmetati v obraz žaljivke ipd.: an den Kopf werfen
z obraza prebrati an der Stirn ablesen
strgati krinko z obraza die Maske vom Gesicht reißen
z … obrazom -gesichtig
(ozkim schmalgesichtig, rdečim rotgesichtig, z dvema doppelgesichtig, zweigesichtig)
s hinavskim obrazom mit Heuchlermiene

obrníti to turn upside down, to turn inside out; to invert; (okoli osi) to wheel (round), (ladjo) to veer, to bring about

obrníti glavo to turn one's head
obrníti v stran to swerve
obrnil mu je hrbet he turned his back on him
obrníti list figurativno to turn the record over, to change the subject
obrnite (list), prosimo! let's change the subject, please!
obrníti se to turn round
obrníti se k, proti to turn towards
obrníti se na levo to turn (to the) left
obrníti se na koga to apply to someone, to address someone, to appeal to someone, to turn to someone, to call upon someone
obrníti se za informacije pri, na to inquire at
zadeva se je obrnila na boljše the matter has taken a turn for the better
dovolite, da se obrnem na vas v zelo važni zadevi allow me to consult (ali approach) you on a very important matter
obrníti se zelo na slabše to take a drastic turn for the worse
moram se obrníti na direktorja I must refer to the manager

obrníti tourner, retourner

obrniti nazaj rebrousser chemin, retourner en arrière (ali sur ses pas)
obrniti pogovor na (figurativno) détourner la conversation sur
obrniti komu hrbet tourner le dos à quelqu'un
obrniti obleko retourner un vêtement
obrniti vse na glavo (figurativno) mettre tout sens dessus dessous
obrniti pogled proti hiši tourner le regard vers la maison
obrniti se (z vozilom, letalom) virer, faire un virage
obrniti se nazaj se retourner
obrniti se na koga s'adresser à quelqu'un, faire appel à quelqu'un, avoir recours à quelqu'un
obrniti se na desno, na levo tourner à droite, à gauche
obrniti se na bolje s'améliorer
obrniti se na slabše prendre une mauvaise tournure, empirer
prosimo, obrnite (list)! T.S.V.P. (tournez, s'il vous plaît!)
vse v slabo obrniti tourner tout en mal
obrniti se stran se détourner
okna so obrnjena na vrt les fenêtres donnent sur le jardin

obrn|iti se¹ (-em se) obračati se

1. sich drehen, sich wenden; sich umdrehen, umschwenken, herumschwenken, sich umwenden; eine Schwenkung machen; zelo hitro: herumschnellen, herumwirbeln

2. (iti nazaj) umkehren, kehrtmachen

3. razmerja: sich umkehren

4.
obrniti se stran/proč sich abwenden/abkehren (von)

5.
še preden se okrog obrneš ehe man sich's versieht

ob-trectō -āre -āvī -ātum (ob in tractāre)

1. intr. „na nasprotno stran vleči“ (ob isti vrvi), iz zavisti nasproti delati, nasprotovati, biti nasprotnik, upirati se, kljubovati komu, čemu: obtrectarunt inter se N. so bili nasprotniki; z dat.: Col., Suet. idr., huic legi obtrectant Ci., obtrectatum est Sabinio Ci.

2. trans. poniž(ev)ati, v nič da(ja)ti, prikrajš(ev)ati: Plin. idr., invicem se obtrectaverunt T., curam Ph. napadati, libellum Ph., eorum poemata Gell., deorum numen (mogočnost) Val. Max., laudes eius obtrectare voluit L. (v tem pomenu tudi laudibus L.); abs.: ne aut obstare aut obtrectare videretur Suet., obtrectandi causā Ci., obtrectantis est Ci., invidia obtrectans Sil.; brezos.: si obtrectabitur Ci. ep.

occāsus -ūs, m (iz *oc-cād-tus, iz glag. occidō; prim. occāsiō)

I.

1. zahod, zapad, zaton zvezd (naspr. (ex)ortus): Pl., S., Corn., Col., Plin. idr., solis occasu copias reduxit C., ortus occasusque signorum Q., solis lunaeque ortūs occasūsque L., o. Maiae V.; occ. sončni zahod, večer: praecipiti in occasum die T.

2. meton. zahod, zapad (kot stran sveta): O., Cat., ab ortu ad occasum Ci., Aquitania spectat inter occasum solis et septentriones C., ager longus in occasum V., ab occasu V., ad occasum habitantes Plin. zahodnjaki, zahodne dežele (naspr. orientis incolae).

3. metaf. poguba, pogibel, uničenje, konec: Lact., imperii, rei publicae Ci., urbis Ci., V., odii Q.; occ.
a) smrt: Ci., Amm., post Eumenis occasum N.
b) mrlič, (pogrebni) sprevod, pogreb: occasibus fatigari Ap. —

II. = occāsiō priložnost, prilika: Enn. ap. Fest.

oc-cidō¹ -ere -cidī -cāsūrus (ob in cadere)

1. (na tla) pasti (padati): Pl., arbores levi momento impulsae occidunt L., ut alii super alios occiderent L.; occ. (o zvezdah) zaiti (zahajati), iti v zaton (naspr. (ex)oriri): Col., Sen. ph., sol occidit L., occidente sole Ci. ob sončnem zahodu, soles occidere et redire possunt: nobis cum semel occidit brevis lux … Cat.; pren.: occidens vita Ci. večer življenja; od tod sol occasus sončni zahod: Tab. XII, Pl., Luc. fr., Varr. fr., Gell., Naev. ap. Gell., Plin.

2. metaf.
a) poginiti (poginjati), umreti (umirati), preminiti (preminevati), konec vzeti (jemati), smrt storiti: S., Iust., Lucr., Plin., Val. Fl., vulnere O., suā dextrā V., in bello Ci. ep., in Sabino proelio occiderat Ci., pari animo Lacedaemonii in Thermopylis occiderunt Ci.; kot glag. pass. pomena tudi s pass. skladom (= occīdī): occidit a forti Achille O., ferro V., dolo Aur.; tudi: patres occidissent Iust. (= occisi essent).
b) po zlu iti, izgubiti (izgubljati) se, preiti (prehajati), giniti (ginevati), izginiti (izginjati, izginevati), miniti (minevati): O., Lucr., beneficia vestra occasura esse Ci. pojdejo po zlu, bodo izkazana zastonj, occidunt studia senectutis Ci., occidit spes Pl., H. up je šel (je splaval) po vodi, je šel po zlu, occidit memoria, nomen populi Romani Ci., plane occidimus Ci. ep. ali funditus occidimus V. popolnoma izgubljeni smo, po nas je, lahko tudi: occidi Pl., Ter., occidi atque interii Ter. izgubljen sem in po meni je. — Od tod subst. pt. pr. occidēns -entis, m (sc. sol; prim.: vergit in occidentem solem C.)

1. zahod, zapad, večer (kot stran sveta): terras colunt ab oriente ad occidente Ci., o. hibernus Sen. ph., Vitr. zimska (večerna) stran, (naspr.) aestivus Col.

2. meton. zahod, zapad = zahodne dežele in narodi: Plin., Plin. iun., Cat., occidentis ultimus sinus (zaliv) H.

odklòn (-ôna) m deviazione, declinazione (tudi fiz. ), scarto; ekst. digressione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. odklon na stran lateroflessione
polit. odklon od ideoloških načel deviazionismo
navt. odklon od ravne smeri straorzata

odkotali|ti (-m) abrollen (stran wegrollen, davonrollen, ven hinausrollen, nazaj zurückrollen)
odkotaliti se wegrollen, (irgendwohin) rollen

odpeljati¹ (odpéljem) peljati, voditi

1. poznavajoč pot: führen, wegführen (gor hinaufführen, ven hinausführen …)

2. (pospremiti) bringen (na letališče zum Flughafen, na vlak an die Bahn), -bringen (gor hinaufbringen, heraufbringen, do sobe an sein Zimmer hinaufbringen, nazaj zurückbringen, ven hinausbringen …)

3. v zapor: abführen
odpeljati s silo sovražniki, banditi: verschleppen, entführen

4. z vozilom: fahren (v bolnico ins Krankenhaus fahren)

5. (spraviti stran) pijanca ipd.: wegschaffen

odskočíti (žoga, krogla) rebondir; sauter (à bas de quelque chose); ricocher

odskočiti s padalom sauter (ali descendre) en parachute
odskočiti nazaj faire un bond en arrière
odskočiti na stran faire un bond (ali un saut) de côté, faire un écart

odtísniti imprimer

odtisniti poskusno stran tirer une épreuve
posebej odtisniti tirer à part

off³ [ɔ(:)f] pridevnik
bolj oddaljen; stranski (ulica)
figurativno postranski; desni (konj, stran česa, stran pri kriketu); prost (dan); slabši od običajnega
(tudi ekonomija) manjvreden, slabše kakovosti, ki ne ustreza (off size)
neverjeten; nesvež (sadje)

an off chance slabo upanje, majhna verjetnost
on the off chance na slepo srečo
off colour slabše barve (dragulj), bled, nezdrav (človek)
off day prost dan, figurativno slab dan
off guard nepazljiv, nečuječ, nepripravljen
in one's off o prostem času
off season slaba sezona
britanska angleščina the off side of the road desna stran ceste, bolj oddaljena stran

of-fendō -ere -fendī -fēnsum (ob in *fendere; prim. de-fendō)

I. intr.

1. trčiti (trkati), zade(va)ti ob kaj: dens offendit solido (dat.) H. zadeva ob kaj trdega, grize v trdo, qui in tantis tenebris nihil offendat Ci.

2. metaf.
a) z zadetjem ob kaj (u)trpeti (imeti) škodo, poškodovati se (v vojni), biti poražen, doživeti (doživljati) nezgodo, ponesrečiti se: Ph., naves in redeundo offenderunt C., in quibus (sc. aquis) offendit naufraga puppis O., quoties culpā ducis … in exercitu esset offensum C. je kaj spodletelo, viri fortes in periculo offendunt Ci., Atilius offendit primo accessu ad Africam L. je imel nesrečo, apud iudices offendisti Ci. = bil si obsojen, tako tudi: cum multi viri fortes offenderint Ci.
b) zade(va)ti ob kaj (npr. ob kak zakon), (pre)kršiti kaj, (pregrešiti se) grešiti, zakriviti kaj, narediti (delati) napako, (z)motiti se, ne(je)voljo vzbuditi (vzbujati): L., in eo … offenderat, quod … N., in quo ipsi offendissent Ci., cum intellegeret se apud ipsam plebem offendisse de aerario Ci. ep.
c) spotakniti (spotikati) se ob koga, kaj, razhuditi (hudovati) se nad kom (čim), nezadovoljen biti s kom (čim), imeti komu kaj (po)očitati: Gell., si Caesarem probatis, in me offenditis C., si in me aliquid offendistis, cur non in meo capite luitur? C.; pass. brezos.: in eis offenditur Ci.
d) pohujšljiv, spotikljiv, neprimeren, nespodoben, nevšečen biti, v oči bosti, v oči biti, pozornost vzbuditi (vzbujati): Q., cum consulare nomen offenderet L., ne quid ipse offendam Ci. —

II. trans.

1. trčiti s čim ob kaj, udariti (se), zadeti (se) s čim ob (v) kaj, z zadetjem ob kaj poškodovati se, poškodovati si kak telesni del: Auct. b. Hisp., Col., Plin., Mart., Lucr. idr., pedem offendere Val. Max. ali pedem suum ad lapidem o. Vulg. udariti z nogo (ob kamen), pes offensus O. noga, s katero se je kdo udaril, o. aliquem pede Pl. zadeti koga z nogo, o. caput ad fornicem Q. udariti z glavo ob obok, capite graviter offenso L. s hudo poškodbo glave, offenso sento praebuit sonum L. ob katerega je zadel, o. lapidem Ap. ob kamen, latus Ci. poškodovati si stran (telesa), vocis offensa imago V. odbiti jek, odmev; potem sploh kak telesni del ali telo težiti, trapiti, mučiti, trpinčiti, nadlegovati, nadležen (v nadlego) mu biti: colorum claritas aciem oculorum offendit Plin., polypodion offendit stomachum Plin., corpus offensum est Cels. je oslabelo, bolno.

2. metaf.
a) zade(va)ti, naleteti (naletavati) na koga, nameriti na koga (kaj), sreč(ev)ati, naj(deva)ti koga (kaj): cum aliquem offensum forte fortunā videret N. na katerega se je bil nameril; z dvojnim acc.: Pl., omnes imparatos N., templum nondum perfectum offenderant Ci.; z adv. določilom: cum ad villam venisset et omnia aliter offendisset ac iusserat Ci.
b) žaliti, razžaliti, užaliti, prizade(va)ti, omrazíti (omráziti): O., Iust., Sen. ph., sermones … tuam existimationem … non offendunt Ci. ep., Pompeium non offendit N., ita vixit, ut offenderet sciens neminem Ci., honestius putabat offendere quam odisse T., eos splendor offendit Ci., id, quod offendit Etruscos L., o. animum alicuius Ci., offendit ea res Etruriae populorum animos non maiore odio regni quam ipsius regis L. to je razžalilo narode Etrurije, ker so sovražili kralja samega prav tako kot kraljestvo; toda offendere animum in aliquo Ci. zameriti komu; med. offendi = za zlo vzeti (jemati), zameriti (zamerjati) kaj, čemeriti se, postati (biti) čemeren, vzne(je)voljiti se nad čim: non ego paucis offendar maculis H., offendi fidis medicis H.; z ACI: ut non offendar surripi (sc. ista munera) Ph., offendebatur (ni trpel) componi aliquid de se Suet. — Od tod adj. pt. pf. offēnsus 3

1. razžaljen, užaljen, nevoljen, (vz)nejevoljen, razkačen, razsrjen: O., propter eas res fuerant tibi offensi Ci., offensā in eum militum voluntate N. vojaki so kazali svoj srd nad njim, offensus crudelitate Iust., nullis tamen offensior (po nekaterih izdajah infensior) quam vernaculis Suet.

2. spotikljiv, neprimeren, nespodoben, zoprn, mrzek: forma semel offensa H., o. argumentum Ci., civibus (dat.) suspectus tam graviter atque offensus Ci., populo nos offensi invisique fuimus Ci.; subst. offēnsum -ī, n spotika, pregrešek, prekršek, napaka: offensum est, quod eorum, qui audiunt, voluntatem laedit Ci.

ogléd ogledovánje examination, inspection, survey; visit

izvod, primerek (knjige) na ogléd, ogledovánje specimen (free, examination, complimentary) copy
stran na ogléd, ogledovánje tiskarstvo specimen page
poslati na ogléd, ogledovánje to send on approval (ali for trial, inspection)
kupiti brez ogléd, ogledovánjea (= na slepo) to buy something sight unseen
ogléd, ogledovánje brez obveznosti trgovina free inspection, inspection with no obligation (to buy)

óni l'autre, tel autre; ce(s)-là, celui(-là), ceux(-là)

oni dan, onega dne ce jour-là
oni ljudje ces gens-là
ljudje na onem bregu les gens sur l'autre rive
ona stran hriba l'autre côté de la montagne
na ulici srečaš tega ali onega znanca dans la rue on rencontre telle ou telle autre connaissance
govoriti o tem ali onem parler de choses et d'autres
ljudje na vasi živijo bolj zdravo kakor oni v mestu les gens du village ont une vie plus saine que ceux de la ville