Franja

malfērmo agg. netrden, majav (tudi pren.):
salute malferma slabo zdravje
sedia malferma majav stol

malīgnus 3, adv. -ē (malus in gīgnere)

1. zloben = slab, neugoden, nerodoviten, jalov, pust: difficiles terrae collesque maligni V. nerod(ovit)ni, malignior terra Plin. iun. manj rodovitna, angustae fauces aditusque maligni V. tesni, zelo zaprti, slabi, ostium Sen. ph. ozka, tellus Stat. slaba, huda pot, lunae lux maligna V. medla.

2. zloben, hud(oben), pokvarjen, malopriden, hudodelski, zavisten, nevoščljiv, sovražen, hudovoljen, zlovoljen, zlohoten, zlonameren, brezbožen, nenaklonjen (naspr. benīgnus): malignum volgus spernere H., malignae leges et invida iura O., malignis oculis spectare V., m. paupertas Mart., sermo Suet., capita malignissima Sen. ph., maligne loqui L. ali dicere Plin. iun., benefacta maligne detrectare O., maligne legere librum Plin. iun., malignius sermonem habere Cu.; tudi škodljiv, kvaren: studia O.

3. pretirano varčen, skop, stisnjen, škrt, neradodaren, pičel, boren, nezadosten, pomanjkljiv, nezadovoljiv, majhen (naspr. largus): fama O., Venus (= concubitus) O., caupones H., ignis Mart., victus Sil., unda Lucan., in laudandis discipulorum dictionibus nec malignus nec effusus Q., laudare maligne H., maligne decernere L., praebere omnia L., maligne praebere commeatūs Iust., ager maligne plebi divisus L., maligne apertus Sen. ph. ali virens Plin. malo, ne posebno, non mihi tam maligne fuit Cat. ni mi šlo tako slabo, malignius alere corpus Sen. ph., malignius plorare aliquem Petr.; metaf. v vedenju mrzel, hladen, nedostopen: maligna multo et magis procax facta est Ter.

malmenare v. tr. (pres. malmeno)

1. pretepsti, pretepati

2. pren. obdelati, obdelovati, hudo zdelati:
la critica lo ha malmenato ben bene kritika ga je dobro zdelala
malmenare uno strumento slabo igrati

malo slab, hud, zloben; nevaren; neprijeten, mučen; bolan; prevejan; nevzgojen

el malo zlodej, vrag, hudič
es malo (para) con su padre slabo se razume z očetom
mala inteligencia nesporazum
mala ventura nesreča, nezgoda
lo malo es que... najhujše pri tem, je da ...
lo encuentro malo ne odobravam tega
¡malo! (to je) slabo!
de (muy) mala gana (zelo) nerad
por la mala, por malas s silo, zgrda
por malas o por buenas zlepa ali zgrda
andar (estar) a mala con alg. živeti v sovraštvu s kom
echar a mala parte slabo razlagati, zameriti, za zlo vzeti
estar de malas smolo imeti
pasar un rato muy malo imeti velike nevšečnosti
ponerse malo zboleti
ni una mala letra me pone nobene besede (zame) ne da od sebe
tener malos los pies imeti ožuljene noge
venir de malas neprilično priti

malparado grdo zdelan

salir malparado slabo odrezati, slabo jo odnesti

manera ženski spol način; vedenje, dostojnost; (slikarstvo) manira; sredstvo, možnost

manera de decír izražanje
a la manera na način
a manera de po načinu, kot
a mi manera de ver po mojem naziranju
de manera que tako da; da bi
de buena manera spodobno, dostojno
de otra manera sicer, drugače
de es(t)a manera na ta način, takó; torej, potemtakem
de ninguna manera, en manera alguna nikakor
en gran manera v veliki meri
esa no es la manera de obrar takó se ne dela
no hay manera (de hacerlo) (to) se ne da napraviti, je nemogoče
sobre manera čez mero, izredno, nenavadno
acabar de mala manera slabo končati
maneras pl manire, vedenje
de todas maneras vsekakor, na vsak način

mangiare

A) v. tr. (pres. mangio)

1. jesti:
mangiare a crepapelle jesti čez mero, žreti
mangiare per quattro pren. jesti za štiri, veliko jesti
mangiare le lucertole pren. biti suh kot trska
mangiare il pane a ufo, a tradimento pren. ne zaslužiti si kruha, živeti na tuj račun
mangiare di magro postno jesti
mangiare in bianco jesti nepikantno, nemastno
mangiare con gli occhi z očmi požirati, poželjivo gledati
mangia e dormi pren. lenuh
mangiare alla carta jesti po naročilu
far da mangiare skuhati
PREGOVORI: chi la fa la mangi preg. kdor je zakuhal, naj tudi poje

2. žreti, požirati (tudi pren.):
mangiarsi il fegato žreti se od jeze
mangiarsi la parola pren. snesti besedo
mangiare le parole požirati besede, slabo izgovarjati

3. razjedati:
la ruggine mangia il ferro rja razjeda železo

4. porabiti, potrošiti

5. pognati, zapraviti
PREGOVORI: lupo non mangia lupo preg. volk volka ne uje, vrana vrani ne izkljuje oči
o mangiar questa minestra o saltar questa finestra preg. crkni ali poči
il pesce grande mangia il pesce piccolo preg. velike ribe žrejo majhne
l'appetito vien mangiando preg. tek pride med jedjo

B) m jed; obrok

marear povzročiti morsko bolezen, dušiti, omamiti (vino); nadležen biti, mučiti

marearse dobiti morsko bolezen, (komu) slabo postati

mark¹ [ma:k] samostalnik
znak, znamenje; madež, brazgotina, praska, zareza; odtis, žig
britanska angleščina red, ocena (šolska)
ekonomija varstvena (tovarniška) znamka; cilj, tarča
figurativno standard, raven, norma, ugled; znak, križ (nepismenega človeka)
vojska tip, model
šport startno mesto (tek), mesto za kazenski strel (nogomet), sredina želodca (boks)
zgodovina marka, mejno ozemlje

ear mark razpoznavni znak na ušesu, figurativno razpoznavni znak
distinctive mark razpoznavni znak
a mark V tank tank tipa V
mark moot občinski zbor, shod
below the mark pod običajno ravnijo, nezadovoljiv, bolan
beside the mark mimo tarče, figurativno netočen, nepravilen, zgrešen, irelevanten
ameriško, sleng easy mark lahkovernež
šport to get off the mark startati
to hit the mark zadeti, uspeti
to leave one's mark pustiti sled
a man of mark ugleden človek
to make one's mark upon (ali with) uspeti, uveljaviti se pri
to make a mark in the calender zaznamovati dan v koledarju
sleng not my mark ni po mojem okusu, mi ne odgovarja
to miss the mark zgrešiti, ne uspeti
bad marks slabo spričevalo (v šoli)
to obtain full marks dobiti dobre ocene
off the mark čisto napačen, zgrešen
you are quite off the mark zelo se motite
to overshoot the mark ustreliti preko tarče; iti predaleč, gnati predaleč
straight off the mark takoj
(god) save the mark bog pomagaj če povem (opravičilo preden se pove kaj neprijetnega)
ekonomija trade mark varstvena (tovarniška) znamka
to toe the mark storiti svojo dolžnost
up to the mark na običajni ravni, zadovoljiv, dobrega zdravja
wide of the mark daleč mimo, figurativno zelo zgrešen
within the mark v dovoljenih mejah, upravičen
mark of mouth znak starosti (po konjevih zobeh)
marks of punctuation ločila
question mark vprašaj

marljivost samostalnik
(delavnost) ▸ szorgalomV mnogih pravljicah je mravlja simbol pridnosti in marljivosti. ▸ Sok mesében a hangya a szorgalom és a kemény munka jelképe.
Vsakdanje čiščenje nas pogosto spravlja v slabo voljo, saj zahteva precej časa, truda in marljivosti. ▸ A mindennapi takarítás gyakran elkedvetlenít bennünket, mert sok időt, erőfeszítést és szorgalmat igényel.

masticare v. tr. (pres. mastico)

1. žvečiti, prežvekovati (tudi pren.):
masticare amaro, veleno pren. kuhati jezo
masticare male qcs. pren. kaj težko sprejeti, prenesti, prenašati

2. pren. žebrati, mrmrati:
masticare delle scuse izžebrati opravičilo
masticare male una lingua slabo tolči jezik

match² [mæč] samostalnik
enak ali enakovreden človek (stvar)
ekonomija ista kvaliteta; ženitev, možitev, zakon, (dobra) partija
šport igra, tekma

to be (more than) a match for s.o. biti komu kos
to be a bad (good) match slabo (dobro) se ujemati
his match njemu enakovreden, njegova žena
to make a match of it poročiti se
a love match zakon iz ljubezni
to meet (ali find) one's match najti sebi enakovrednega

match³ [mæč]

1. prehodni glagol
(primerno) omožiti, oženiti, poročiti (to, with s, z)
pariti (živali); primerjati (with s, z)
izigrati koga (against proti)
prilagoditi (to, with s, z)
ustrezati, ujemati se (barve); najti, nabaviti kaj ustreznega
ameriško kockati, metati kovance vzrak

2. neprehodni glagol
arhaično poročiti se; biti enak, biti kos, ujemati se (with)
biti primeren (to čemu)

to be well (ill) matched dobro (slabo) se ujemati
can you match this silk for me? mi lahko najdete kaj ustreznega k tej svili?
to be matched biti komu enakovreden; biti komu (čemu) enak, (kos), izenačiti se
not to be matched biti nedosegljiv, ne moči se primerjati
ekonomija matched order naročilo za prodajo ali nakup istega števila akcij ali blaga po isti ceni (borza)

mauvais, e [movɛ, z] adjectif slab, slabe kakovosti, manjvreden; pomanjkljiv, nezadosten; hudoben, zèl; nevaren, škodljiv, neugoden; nezdrav; neprijeten; zavisten; (pre)drzen; napačen, naróben, neprimeren; razburkan, nemiren (morje); masculin, féminin zlobna oseba

le Mauvais Zlodej, Vrag, Skušnjavec, Hudič; adverbe slabó
sentir mauvais smrdeti
en mauvaise compagnie v slabi družbi
en mauvais état v slabem stanju
pas mauvais ne slab, (nikakor) ne (tako) slab
mauvaise administration, gérance slabo upravljanje, gospodarjenje
mauvais bruit masculin obrekovanje
mauvais esprit masculin, (figuré) nejasna glava; črnogledec, rovar, podpihovalec
mauvaise étoile féminin nesrečna zvezda
mauvaise foi féminin nezvestoba
mauvaise fortune féminin smola, nezgoda, nesreča
mauvais garnement masculin malopridnež, pobalin, paglavec
mauvaise graisse (médecine) odvečna maščoba
mauvaise herbe féminin plevel
mauvaise langue féminin strupen jezik
mauvais livres masculin pluriel slaba literatura, šund
mauvais œil masculin zél pogled, urok
mauvaise plaisanterie féminin slaba, neokusna šala
mauvaise récolte féminin slaba letina
mauvaise santé féminin slabo zdravje
mauvais sujet masculin pridanič, potepuh
mauvaise tête féminin trmoglavec
mauvais et bon cœur mehko srce v trdem oklepu
mauvais traitement masculin grdo ravnanje, mučenje, trpinčenje
mauvais vouloir masculin zlohotnost, zlobnost
mauvaise vue féminin slab vid, slabe oči
femme féminin de mauvaise vie deklina, prostitutka, pocestnica
avoir mauvaise bouche imeti neprijeten okus v iatih
il a mauvaise mine videti je bolan, ne dela dobrega vtisa
avoir mauvaise tête biti trmast
(familier) l'avoir, la trouver mauvaise biti jezen, nevoljen, slabe volje (zaradi česa)
il est mauvais comme la gale sama zloba ga je
il fait mauvais slabo vreme je
faire mauvaise mine à quelqu'un odbiti, zavrniti koga, hrbet mu pokazati
faire un mauvais rêve imeti neprijetne sanje
faire la mauvaise téte (zlobno) trmoglaviti
chercher une mauvaise querelle à quelqu'un iskati odvečen prepir s kom
jouer un mauvais tour à quelqu'un grdó jo komu zagosti
prendre quelque chose en mauvaise part zameriti kaj
ne le prenez pas en mauvaise part! ne zamerite mi tega!
passer un mauvais quart d'heure prestati hude, težke trenutke
trouver mauvais ne odobravati
ça sent mauvais (figuré) stvari se slabo obračajo
mauvaise herbe croît toujours (proverbe) kopriva ne pozebe

mean^*4 [mi:n]

1. prehodni glagol
nameravati, imeti vmislih, kaniti, hoteti; (zlasti pasiv) nameniti (for za)
meniti, misliti; pomeniti

2. neprehodni glagol
pomeniti (to komu)

to mean business resno misliti
to mean mischief imeti zlobne namene, imeti kaj za bregom
to mean well imeti dobre namene
to mean well (ill) by (ali to) s.o. dobro (slabo) komu želeti, biti komu (ne)naklonjen
what do you mean by it? kaj hočeš s tem reči?, kaj naj to pomeni?
I mean it resno mislim
he was meant for a soldier bil je namenjen za vojaka
that was meant for you to je bilo namenjeno tebi
to mean little to s o. komu malo pomeniti
I mean you to go želim, da greš

méchant, e [mešɑ̃, t] adjectif zloben, hudoben, ne priden, poreden, nevzgojén (otrok); (pred samostalnikom) slab, brez vrednosti; neprijeten, nevaren; neumen; masculin zloben človek

méchante langue zloben, strupen jezik
méchant ouvrage masculin šušmarsko delo, skrpucarija
méchant poète masculin slab pesnik
méchante viande féminin slabo, malovredno meso
être de méchante humeur biti slabe volje
il est méchant comme la gale, comme un diable sama zloba ga je
ce n'est pas (bien) méchant to ni nevarno
faire le méchant (populaire) besneti, divjati, razsajati; močno protestirati; upirati se (čemu)
il a trouvé plus méchant que lui našel ga je, ki mu je kos

médiocre [-djɔkrə] adjectif, vieilli srednjevrsten, srednje vrednosti, povprečen, skromen; péjoratif slab, podpovprečen, manjvreden; reven; masculin povprečnež; povprečnost

un médiocre roman slab roman
devoir masculin médiocre komaj (še) zadostna naloga
élève masculin médiocre en anglais v angleščini slab učenec
salaire masculin médiocre slaba, majhna plača
c'est au-dessous du médiocre to je slabo
avoir une note médiocre imeti nizko, slabo oceno (red)
avoir une taille médiocre biti majhne postave

Meinung, die, (-, -en) mnenje; öffentliche Meinung javno mnenje; abweichende Meinung drugačno/ločeno mnenje; [vorgefaßte] vorgefasste/voreingenommene Meinung predsodek, vnaprejšnje slabo mnenje; meiner Meinung nach po mojem (mnenju); ganz meine Meinung strinjam se, sem enakega mnenja; der Meinung sein meniti; die Meinung sagen povedati svoje; einer Meinung sein (mit jemandem) biti istega mnenja

mendà adv.

1. forse, possibilmente, probabilmente:
slabo ji je, menda od slabega zraka si sente male, forse a causa dell'aria cattiva
saj menda ne boš hud, če prisedem non hai niente in contrario se mi siedo?!

2. (v medmetni rabi izraža soglasje) certo:
'Me vzameš s seboj?' 'Menda ja!' 'Mi prendi con te?' 'Ma certo!'

mereō -ēre -uī in mereor -ērī -itus sum (indoev. kor. *(s)mer- (po)deliti, podeljevati, mereo torej pomeni „dobivam svoj delež“, mereor „pridobivam si svoj delež“ = gr. μείρομαι [iz *σμερi̯ομαι]; prim. gr. μέρος, μερίς delež, del, μερίζω delim, μόρος usoda, μοῖρα delež, usoda)

1. (za)služiti (si), pridobi(va)ti si (z zaslužkom, delom, trgovino, menjavo idr.), prislužiti si: merere HS vicenos Varr. fr., merere non amplius duodecim aeris Ci., anus uxores, quae vos dote meruerunt Pl., Pythio Apollini re publica vestra bene gesta servataque lucris meritis donum mittitote L., hic meret aera liber Sosiis H., aliquod meret machaerea Pl. prinesti (prinašati), si gestis, iuvenum nobilium cliens, nardo vina merebere H., non meream divitias mihi ali alterum tantum auri ali Persarum montes, ut … Pl. ne bi vzel za … , ne bi storil tega (ali onega), pa najsi mi ponudi(jo) … ; tako tudi: quid mereas (merearis) ali mereri velis, ut … Ci. kaj bi vzel (želel dobiti) za to, da …
a) metaf. pridobi(va)ti (si), dobi(va)ti, doseči (dosegati) kaj, biti deležen česa: nullam gratiam hoc bello meruit L., merere gloriam Plin. iun., tantum meruit mea gloria nomen Pr., m. plus favoris, minus odii Q., minus gratiae quam offensionis Q., legatum a creditore Paul. (Dig.); z inf.: felix vocatur, cadere qui meruit gradu Sen. tr.
b) occ. (za)služiti z nečistovanjem, s prostitucijo: ex capturis prostitutarum quantum quaeque uno concubitu mereret Suet., a lenone domino puer ad merendum coactus Gell.
c) služiti za vojaško mezdo, služiti v vojski (kot vojak), biti vojak, opravljati vojaško službo: aes militare merere Varr., merere triplex L. trojno mezdo dobi(va)ti, merere in mereri stipendia Ci. (gl. stipendium), non iuvenem, vicesima iam stipendia merentem L., meruisse vero stipendia in eo bello quod tum populus Romanus non modo maximum sed etiam solum gerebat virtutis, patre imperatore libentissime meruisse pietatis Ci., stipendia meriti T. ki so (do)služili 20 let, bis, quae annua merebant legiones, stipendia feci L. dvakrat zapored sem služil pri takih legijah, ki so bile leto dni v službi; abs.: Ci., m. aere parvo Lucan., in ordine Front. služiti v vrsti, služiti kot navaden vojak (prostak), Romanis in castris T., sub aliquo Front. ali sub aliquo imperatore (consule) Ci., L., aliquo imperante ali imperatore C., L., equo (equis) Ci., L. kot konjenik(i), v konjenici, pedibus L. kot pešec (v pehoti) služiti.

2. (za)služiti (si), pravico do česa si pridobi(va)ti, vrednega se izkaz(ov)ati, vreden biti (v dobrem pomenu): Vell., Sen. rh., Stat., merere praemia C., laudem mereri P., mereri O., C., mereri immortalitatem Ci., amorem, decus H., coronam primam laude merere V., honorem Plin. iun., veniam Lucan., libertatem Suet., saepe meritam (da je storila) quod vellem, scio Ter.; z inf.: Q., Sen. ph., Vell., haec merui sperare? Pr., quid Minyae meruere queri? Val. Fl. kakšno pravico (kakšen vzrok) imajo, dum amari meruisti T.; z ACI.: sed meruisse dari (sc. tibi praemia) sciet O.; s finalnim stavkom: Pl., Ter., Q., Petr., meruit, ut praemiis decoraretur Ci., meriti … sunt, ut per omnium annalium monumenta celebres nominibus essent L., maiores mei meruerunt, ut posteros haberent T.; abs.: si mereor O., si merebuntur Augustus ap. Suet., merendo V., Pr. s tem da se človek naredi vrednega tega, s tem da postane človek tega vreden.
a) occ. (v slabem pomenu) zaslužiti, prislužiti (si) kaj zoprnega, npr. kazen, nakopa(va)ti si kaj, izkupiti kaj, dobiti kaj, biti deležen česa, zapasti (zapadati) v kaj, čemu: Ter., Ci., Q., merere fustuarium Romanum bellum L., poenam O., Sen. ph., poenas, exitium, necem, supplicium O., exempla novissima T. smrt, miserebatque non poenae magis homines quam sceleris, quo poenam meriti essent L., odium civitatis meruerat C., m. noxam L., iram alicuius T., gravius mereri T. zaslužiti hujšo kazen, nihil Ci., Lact. ali nihil tale Lact. nedolžen biti, merita poena O.; z inf.: plures sunt, qui perire meruerunt Sen. ph., meruisse mori O., quas meruere pati poenas O., id demum est homini turpe, quod meruit pati Ph., meritus maiora subire verbera H., non merui esse reus, quod … O. ne gre name zvračati krivdo, da … ; s finalnim stavkom: erat aliquis virtutum amor multoque honestius quam mereri, ne quis suas expeteret Plin.; abs.: non tamen insector, quamvis mereare, Properti: longa mea in libris regna fuere tuis Pr., merui, meritas do sanguine poenas O.; od tod
b) zagrešiti, zakriviti kaj, biti (postati) kriv česa, storiti, narediti (početi, delati) kaj: Ter., Val. Fl., Vell., Mel., quid mali meruisset? T., quid tantum merui? Pr., ipse deum antiquam genitor Calydona Dianae quod scelus aut Lapithis tantum aut Calydone merente? V.; z odvisnim vprašalnim stavkom: nec meruerant (ničesar niso zakrivili) Graeci, cur diriperentur L. Od tod

1. pt. pr. merens -entis „zaslužujoč“
a) (v dobrem pomenu) vreden: laurea decreta merenti O.
b) (v slabem pomenu) kriv(ec): laudare et increpare merentes S., cives odere merentem O., poenas sumere merentis V., scelus expendisse merentem Laocoonta ferunt V.

2. pt. pf. glag. merēre meritus 3 zaslužen, vreden, pravičen, dostojen, pristoječ, ustrezen, primeren, zakonit: Ter., Plin. idr., honores, mors V., dona L., meritas do sanguine poenas O., iracundia Ci., illis meritum praemium persolutum est Ci., quod mihi cognitum est non famā, quā alioqui optimā et meritissimā fruitur, sed longis magnisque experimentis Plin. iun., meritis de causis Icti. Od tod

3. subst. meritum -ī, n
a) „zasluženo“, zaslužilo, plačilo, v slabem pomenu kazen: Hier., nil suave meritum est Ter., m. reportare Ap., merita invenire S. fr., m. delictorum Tert., m. meum est Ter. = meritus sum.
b) zasluga, zaslužnost, vrednost: Ter., ingens m. Sen. ph., ingentia merita L. idr., ex merito T., pro cuiusque merito L., pro singulari eorum merito Ci., atque etiam supplicatio dis immortalibus pro singulari eorum merito meo nomine decreta est Ci., sacra recognosces annalibus eruta priscis et quo sit merito quaeque notata dies O., m. loci Mart. pomen, pomembnost, važnost, quem omnes amare meritissimo pro eius eximia suavitate debemus Ci., zaradi njegove velike zasluge.
c) zasluga = zaslužno dejanje (delo), dobro dejanje (delo), dobrota, velikodušnost, velikodušno dejanje: Milonis erga me merita Ci., magna in me, non dico officia, sed merita sunt Ci., dare et recipere merita Ci., quasi remunerans meritum L., gloria est fama magnorum meritorum Ci.; occ. α) krivda: merito populi Romani C., quod ob meritum L., quid sim, vide meritumque require O., me accuset nullo meo in se merito L. ne da bi se bil (jaz) pregrešil zoper njega, nezasluženo, po krivem, a me nullo meo merito alienus est Ci. ne da bi bil (jaz) kaj zakrivil, ne da bi bil (jaz) kriv. β) pregrešek, prekršek, prestopek, hudodelstvo, zločin: meriti sui in Harpago oblitus Iust. — Od tod

4. adv. abl. merito zasluženo, po zaslugi, po (vsej) pravici, upravičeno, utemeljeno, kot se spodobi, kakor je prav: Pl., Ter., Sen. rh., prorsus merito interrogas Sen. ph. z vso upravičenostjo, universis m. erat carissimus N., m. sum iratus Metello Ci., profecto existumabant me magis m. (bolj z razlogom, bolj utemeljeno) quam ignaviā iudicium animi mei mutavisse S., recte ac merito sociorum innocentium miseriā commoveri Ci., praetores merito ac iure laudantur Ci., iure meritoque Sen. ph., Ap., Cu., Fl., Fr., Val. Max., Iustin. Inst.; superl. meritissimo: Pl., Ci., Plin. iun., Ap., meritissimē: Aug.

5. narediti (delati) uslugo (usluge) komu ali čemu, zasluge si pridobi(va)ti, biti zaslužen za koga ali kaj (v teh pomenih večinoma depon.): bene (melius, optime) mereri de aliquo Ci. idr. mnogo (več, največ ali premnogo) zaslug si pridobi(va)ti (biti zaslužen) za koga, male (pessime) m. de aliquo Ci. slabo biti zaslužen za koga, (kaj) slabo uslugo narediti (delati) komu, perniciosius de re publica m. Ci., de te minus meretur is, cuius … Sen. ph., ita se de populo Romano meritos esse, ut … C., si bene quid (v kakem oziru) de te merui V., desine de quoquam quicquam bene velle mereri Cat., quem perisse ita de re publica merentem (tako zaslužen) consulem doleo Ci. ep.; abs.: bene merenti bene profuerit, male merenti par erit Pl. zaslužnemu … nezaslužnemu, bene merenti (zaslužnemu) praemia tribuit Auct. b. Afr., bene merens (subst. m.) Pl. dobrotnik, servus pessime meritus Arn. ki se je hudo pregrešil, cui ego omnia meritissimo (ki je zame nadvse zaslužen, za njegove velike usluge) volo et debeo Q.