Franja

Herodes moški spol Herod

ir (andar) de Herodes a Pilatos iti od Poncija do Pilata; priti z dežja pod kap; sem in tja letati

hésiter [ezite] verbe intransitif oklevati, kolebati, omahovati, biti neodločen (sur glede); imeti pomisleke (à o), bati se; zatikati se, obtičati (v govoru)

sans hésiter brez oklevanja
je n'ai pas hésité une seconde tudi za hip nisem okleval
j'ai hésité à dire la vérité nisem si upal, bal sem se povedati resnico

heureux, euse [œrö, z] adjectif srečen; vesel, zadovoljen; posrečen, uspel, ugoden, dober; masculin srečnik

il est heureux que ... sreča je, da ...
je suis heureux de votre succès vesel sem vašega uspeha
j'en suis heureux to me veseli, to mi je drago
d'heureuse mémoire blagega spomina
repartie féminin heureuse posrečen, sijajen odgovor
avoir la main heureuse imeti srečno roko
il a une heureuse mémoire (on) ima izvrsten spomin
être heureux (au jeu) imeti srečo (pri igri)
être né sous une heureuse étoile (figuré) roditi se pod srečno zvezdo
être plus heureux que sage imeti več sreče kot pameti
heureux de vous revoir veseli me, da vas spet vidim

hier räumlich: tu, tukaj; nach hier sem, semkaj; von hier od tod; von hier an od tu dalje zeitlich: tu, von hier an/ab od zdaj/sedaj, poslej hier und da räumlich: ponekod; zeitlich: včasih hier beigefügt/folgend temu (dopisu) je priloženo/bo sledilo

hier [ijɛr] včeraj; masculin včerajšnji dan

hier (au) soir sinoči
d'hier včerajšnji, nedaven
avant-hier predvčerajšnjim
homme masculin d'hier povzpetnik, parveni
né d'hier brez izkušenj, neizkušen
ne pas être né d'hier imeti izkušnje
je suis resté tout hier chez moi ves včerajšnji dan sem ostal doma
ne pas dater d'hier ne biti nov, biti zelo star
ne dater que d'hier biti (še) nov

hin tja, proč; wo ... hin kam; zu ... hin proti; hin und her semtertja; hin und zurück tja in nazaj; hin und wieder (zeitlich) sem ter tja, tu in tam; hin sein biti uničen; auf etwas hin po, zaradi, na; an/durch/nach/über etwas hin (poudarja pomen, se ne prevaja); auf etwas hin untersuchen: glede na; dort ... hin tja; da ... hin sem; X hin, X her X gor ali dol (Bruder hin, Bruder her brat gor ali dol) ; weder hin noch her wissen ne vedeti ne naprej ne nazaj

hinwegsein^* preboleti (ich bin über X hinweg prebolel sem X)

histerično prislov
1. (o čustvenem odzivu) ▸ hisztérikusanNenehno boste čustveno nihali, se enkrat skoraj histerično smejali, drugič spet jokali. ▸ Folyamatosan érzelmi hullámai lesznek, egyszer szinte hisztérikusan nevet, máskor pedig sír.

2. (o intenzivnosti ali pretiranosti) ▸ hisztérikusan, hisztérikus módon
V daljavi je histerično tulila sirena rešilnega avtomobila. ▸ A távolban hisztérikusan üvöltött egy mentőautó szirénája.
Svetlobni snop kamere, ki se sem in tja premika včasih upočasnjeno, včasih histerično. ▸ A kamera fénynyalábja néha lelassulva, néha hisztérikusan mozog ide-oda.
Prodaja Nokie C3 se je v Indoneziji začela histerično, saj so ljudje na svojo C3 čakali kar v vrstah. ▸ Indonéziában a Nokia C3 értékesítése hisztérikus módon kezdődött, hiszen az emberek sorokban állva vártak a saját C3 készülékükre.

hišnik samostalnik
(vzdrževalec objekta) ▸ házmester, házfelügyelőTakoj sem poklicala našega hišnika, ki je med drugim tudi gasilec. ▸ Azonnal hívtam a házmesterünket, aki többek között tűzoltó is.
Dela kot hišnik v ogromnem podjetju. ▸ kontrastivno zanimivo Gondnokként dolgozik egy nagyvállalatnál.

hiteti glagol
1. (pri dejavnosti) ▸ siet, igyekszikVseeno besede pozorno izbira in ne hiti z odgovori. ▸ Szavait mégis alaposan megválogatja, és nem sieti el a válaszadást.
Zavesa je spet padla in na odru so hiteli postavljati novo sceno. ▸ Újra legördült a függöny, és a színpadon sietve állították fel az új díszletet.

2. (o premikanju) ▸ sietPo prvi eksploziji so reševalci hiteli na pomoč. ▸ Az első robbanás után a mentők siettek a segítségükre.
Sopomenke: drobencljati

3. (minevati) ▸ rohanŽivljenje je teklo naprej in niti opazila nisem, kako čas hiti. ▸ Az élet ment tovább, és észre sem vettem az idő rohanását.

hlod samostalnik
1. (o lesu) ▸ rönkVsaj trije ali štirje delavci so bili potrebni za to, da so hlod razžagali v deske. ▸ Legalább három vagy négy munkásra volt szükség ahhoz, hogy a rönkből deszkákat fűrészeljenek.

2. neformalno, izraža negativen odnos (o človeku) ▸ tuskó, tapló
Kar se občutkov tiče, sem bolj hlod od človeka in kar traja, da jaz kaj dojamem. ▸ Ami az érzelmeket illeti, inkább tuskó vagyok: sokáig tart, amíg felfogok valamit.
Če je to izjemen napadalec ... katastrofa, on je en navaden hlod. Vsak prvošolec bi dal več golov. ▸ Ez egy kiváló csatár? Katasztrófa, teljesen tapló. Egy elsőosztályos több gólt rúgna.

hodíti to walk; to go (on foot); to march

peš hodíti to go on foot, arhaično to pedestrianize
hodíti v črnem to wear black, to be in black
hodíti sem in tja to walk up and down
hodíti naokrog to circulate, to move round
hodíti po rokah to walk on one's hands
hodíti korakoma to go step by step
hodíti hitreje kot (kdo) to outmarch (someone)
tiho hodíti to tread (ali to walk) softly, to walk noiselessly
s težavo, s trudom hodíti to plod on, to plod along
hodite desno! keep to the right!
hodíti pred kom to walk before someone, to precede someone, (kazati pot) to show the way, to lead the way
hodíti za kom to walk behind someone, to follow someone
hodíti (gaziti) po snegu to wade through the snow
hodíti po vseh štirih to go on all fours
hodíti po prstih to walk on tiptoe, to tiptoe
otrok že hodi the child can already walk
prepovedano je hodíti po trati! keep off the grass!
hodi k vragu! go to hell!
hodíti na sprehod to go for a walk
hodíti na delo to go to work

hodíti (-im) imperf.

1. (premikati se s korakanjem) camminare; andare:
hoditi po cesti, po gozdu andare per la strada, per il bosco
hoditi sem in tja andare qua e là
hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
hoditi po prstih andare in punta di piedi
hoditi ko polž andare a passo di lumaca
hoditi po vseh štirih andare carponi
pismo je hodilo deset dni per arrivare la lettera ci ha messo dieci giorni

2. (večkrat opraviti isto pot) andare:
hoditi pogosto čez mejo andare spesso oltre confine
hoditi z avtobusom, z vlakom, peš v službo andare a lavorare con l'autobus, in treno, a piedi

3. (biti v ljubezenskem odnosu s kom, prizadevati si za ljubezensko naklonjenost nekoga) filare, amoreggiare, andare, correre dietro a:
že dolgo hodita (skupaj) quei due filano da un pezzo
že hodi za dekleti corre già dietro alle ragazze

4. pren. (izraža, da je osebek oblečen, obut, kot pove določilo):
hoditi brez pokrivala, razoglav andare a testa scoperta
hoditi v črnem portare il lutto
hoditi bos andare scalzo

5. (v zvezi s 'pot'):
hoditi po krivih poteh scegliere vie traverse
hoditi po izhojeni, po srednji poti andare per la strada battuta, prendere la via di mezzo
hodi hodi, neumnež ma va là, stupido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. vsak mesec mi hodi premalo denarja ogni mese sto male a quattrini
hoditi od hiše do hiše andare di porta in porta (mendicando)
hoditi od Poncija do Pilata andare da Ponzio a Pilato
pren. hoditi okrog koga stare dietro a qcn., lavorarsi qcn.
hoditi v vas k dekletu frequentare una ragazza
šalj. hoditi komu v zelje rompere a qcn. le uova nel paniere, cercare di soffiare a qcn. la ragazza, la donna
hoditi po glavi frullare in testa
pren. hoditi komu po glavi (brezobzirno ravnati s kom) calpestare qcn.
pren. hoditi po ovinkih prenderla larga
hoditi v gosjem redu, v gosji vrsti andare in fila indiana
hoditi (v korak) s časom essere al passo coi tempi
hoditi s kokošmi spat andare a letto con le galline
pog. hoditi (komu)
narobe, navzkriž andare storto
hoditi kakor mačka okoli vrele kaše menare il can per l'aia
PREGOVORI:
vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei

hokej samostalnik
1. (šport) ▸ jégkorong, jéghoki, hokiSem pač poklicni igralec, ki si z igranjem hokeja služi kruh. ▸ Profi játékos vagyok, jégkoronggal keresem a kenyerem.
Sopomenke: hokej na ledu

2. (način igranja hokeja) ▸ jégkorongozás, jéghokizás
V prvi tretjini smo še prikazali kolikor toliko dober hokej, nato pa smo močno popustili, še posebej v obrambi. ▸ Az első harmadban elég jó jéghokit produkáltunk, utána azonban kiengedtünk, főleg védekezésben.

homme [ɔm] masculin človek; mož, moški; gospod; soprog; pluriel možje, moški; ljudje

homme d'action človek dejanj
homme d'affaires posloven človek
homme d'argent sebičen, lakomen človek
homme d'un certain âge starejši človek
homme de bien poštenjak
homme des bois (figuré) orangutan
bon homme dobričina
homme de cheval človek, ki se ukvarja s konjskim športom
homme de confiance zaupnik
homme de corps tlačan
homme de couleur nebelec
homme d'équipe progovni delavec
homme d'esprit duhovit človek
homme d'Etat državnik, politik
un homme comme on n'en fait plus človek starega kova
homme fait zrel mož
l'homme qu'il faut pravi človek
homme à femmes ženskar
homme de finance finančnik
homme de guerre vojščak, vojak
homme d'honneur poštenjak
homme du jour junak dneva
homme de lettres književnik
homme lige fevdnik
homme de loi pravnik
homme de marque odličnik
homme de mer mornar
homme de métier strokovni delavec; obrtnik, strokovnjak
homme de monde svetovnjak
homme nouveau novopečen mož, samorastnik, kdor se visoko povzpne s svojo močjo
homme de paille (figuré) slamnati mož (ki dela za koga drugega), zastopnik
homme de peine neizučen delavec, pomožni delavec
homme du peuple človek iz ljudstva
homme de plume pisec, pisatelj, človek peresa
homme politique politik, državnik
homme au pouvoir oblastnik
homme public človek javnega življenja
homme de qualité odličen, imeniten človek
homme de rien pritepenec
homme de robe sodnik; uradnik
homme de la rue človek z ulice, kdorkoli, prvi prišlec
homme de tête odločen človek
bout masculin d'homme pritlikavček
comme un seul homme kot en mož, soglasno
le fils de l'homme (religion) Kristus
folle des hommes nora na moške
galant homme galanten človek, kavalir
jeune homme mladenič, mlad mož
bonne pâte d'homme dobrodušen človek
premier homme pračlovek
race féminin d'hommes človeško pleme
vêtement masculin d'homme moška obleka
dépouiller le vieil homme (figuré) znebiti se slabih navad
être homme à faire quelque chose biti sposoben za, biti dovolj moža za
il n'est pas homme à manquer de parole on ni tak, da ne bi držal besede
je suis homme à le faire sem sposoben, to napraviti
je suis votre homme pripravljen sem storiti, kar želite
étre tout à fait un homme biti cel mož
trouver son homme naleteti na, najti pravega moža
les hommes sont ainsi faits takšni so pač ljudje
vous êtes mon homme, voilà mon homme vi ste človek, to je človek, ki ga potrebujem
c'est un homme comme nous tudi on je samo človek kot mi
homme à la mer! (marine) človek je padel v morje!
parler d'homme à homme govoriti čisto odkrito
l'homme propose Dieu dispose človek obrača, Bog pa obrne

honra ženski spol čast, čut za čast (poštenje); spoštljivost, spoštovanje; čistost; poštenost

con honra s častjo, častno
¡a mucha honra! velika čast zame! ponosen sem na to!
honras (fúnebres) pogrebne svečanosti; maša zadušnica
hacer honras a alg. komu poslednjo čast izkazati

hören slišati, zaslišati; (zuhören) poslušati; hören auf poslušati, ubogati (koga, kaj); hören an der Stimme: uganiti iz; schwer hören slabo slišati; sich hören lassen: das [läßt] lässt sich hören to se dobro sliši; von sich hören lassen javiti se, oglasiti se, pisati; hört! hört! čujte!, slišite, kaj pravi!; ich habe sie singen hören slišal sem jo peti; ich habe sagen hören, [daß] dass slišal sem, da

hormoni samostalnik
(občutja) ▸ hormonokPuberteta je nekaj naravnega, hormoni podivjajo, mladi pa si mislijo, da so odrasli. ▸ A serdülőkor természetes dolog, a hormonok megvadulnak, a fiatalok pedig azt hiszik, hogy felnőttek.
Bila sem noseča in moji hormoni so dobesedno podivjali. ▸ Terhes voltam, a hormonjaim pedig a szó szoros értelmében megvadultak.

hostis (stlat. fostis) -is, m, redk. f (najbrž spada sem tudi gr. ξένος [iz ξένƑος] tuj(ec), gostinski prijatelj [gost in gostitelj])

1. tujec, inozemec: Varr., Ambr., Macr., hostis … apud maiores nostros is dicebatur, quem nunc peregrinum dicimus Ci. (prim.: hostis apud antiquos peregrinus dicebatur, et qui nunc hostis, perdullio P. F.), etiam illud animadverto, quod, qui perduellis esset, is hostis vocaretur, lenitate verbi rei tristitiam mitigatam Ci., id nomen („hostis“) durius effecit iam vetustas; a peregrino enim recessit et proprie in eo, qui arma contra ferret, remansit Ci.; od tod: status dies cum hoste ali adversus hostem aeterna auctoritas Tab. XII ap. Ci., hostesne an cives Pl., cives hostes, cives atque hostes S., cives hostesque L., senatus Catilinam et Manlium hostīs iudicat (kot taka sta izgubila državljanstvo, napovedala pa se jima je tudi vojna) S., i, soror, atque hostem (po Serv. = gosta) supplex adfare superbum V., qui civem dignosceret hoste H.

2. (vojaški, zunanji, državni, oboroženi) sovražnik: pacatus an hostis sit Ci., qui (Pompeius) saepius cum hoste conflixit, quam quisquam cum inimico (z osebnim sovražnikom) concertavit Ci., omnes nos statuit ille non inimicos, sed hostes Ci., cuius in Sicilia virtutem hostes perspexerunt Ci., ergo Hannibal hostis est Ci., maritimus ille et navalis h. Ci. ki prihaja po morju in na ladjah, aliquem hostem (alicuius) iudicare Ci., N., se hostem esse Atheniensibus N., quem (Philippum) absens hostem reddidit Romanis N., ne … hostis populo Rom. fieret S., si tuis hostis fueris S., vicimus perfidos hospites, imbelles hostes L., se … hostem fore populo Rom. L., Hannibal natus adversus Romanos hostis L., fertur densos in hostes V., hostium victor H., ferus h. O., ex urbibus hostium rapere Cu., obsidere —, obterere hostem Lucan., subiti hostium incursus T., penetrare in medios hostes Sil., hostem propulsare Stat.; v zaklinjanjih: di meliora piis erroremque hostibus illum! V., eveniat nostris hostibus ille color! O.; sg. kolekt.: qui (dii) … ab externo hoste … sua templa … defendunt Ci., obsessus multo hoste locus Sen. ph.; pren.: mox (ministrum fulminis alitem = orla) in ovilia demisit hostem vividus impetus H., pereat vitreo miles ab hoste tuus O. (o kamenčku na igralni deski). Kot fem. = sovražnica: quo die captam hostem vidit L., ille uxorem, tu hostem luges Cu.

3. metaf.
a) (očiten, srdit) sovražnik v zasebnih razmerjih, napadalec, nasprotnik, zoprnik: h. omnium ali omnium hominum Ci., bonorum Ci. ali omnium bonorum S. fr., populi Rom. Ci., patriae ali rei publicae Ci. = veleizdajalec, nomini, generi, iuri civium hostis Ci., dis hominibusque h. Ci.; pren. o živalih: noxae tibi deditus hostis (sc. caper) O., alter hic (rhinoceros) genitus hostis elephanto Plin. Kot fem. = sovražnica, nasprotnica: hostis est uxor Pl., non exspectatā vulnus ab hoste tuli O., cum certa videbitur hostis O., atra h. Prud.; pren. o abstr.: licentia studiorum perniciosissima hostis Q., si facultatem dicendi hostem veritatis invenerit Q.
b) occ. α) nasprotnik v ljubezni = tekmec: O., Pr. β) nasprotnik —, zoprnik v kaki pravdi: si status condictus cum hoste intercedit dies Pl.

hoteti [é] (hóčem) ne hoteti: nočem

1. wollen, -wollen (tja hinwollen, tja čez hinüberwollen, dol herunterwollen, hinunterwollen, domov heimwollen, iti skozi durchwollen, iti zraven mitwollen, naprej weiterwollen, nazaj zurückwollen, noter hereinwollen, hineinwollen, proč fortwollen, wegwollen, ven hinauswollen, herauswollen)

2.
hoteti komu kaj: kaj ti pa hočem? ich will dir ja nichts antun/anhaben

3.
ne hoteti nicht wollen
noče niti slišati za to nichts wissen wollen von (er will …)
noče z (besedo) na dan nicht herauswollen mit (er will …)

4.
hočem/hotel bi ich möchte (hočem imeti mir ich möchte meine Ruhe haben)
ne bi hotel … ich möchte nicht …
ne da bi hotel ohne es zu wollen

5. (nameravati) (etwas) beabsichtigen, die Absicht haben zu …

6. hoče:
naj bo, kar hoče komme, was da wolle
naj stane, kar hoče es koste, was es wolle
če se hoče, se more wo ein Wille ist, ist auch ein Weg
|hočem:
hočem reči ich wollte/will sagen
hočem vedeti, pri čem sem ich will [Gewißheit] Gewissheit haben
|hočeš:
hočeš nočeš gern oder ungern, wohl oder übel
kolikor hočeš česa jede Menge (von)
|hočete:
kot hočete nach ihrem Belieben