Franja

Macare͡us -eī (-eos), voc. -e͡u, m (Μακαρεύς) Makarêj

1. Eolov sin; ker se je vnel v krvoskrunski ljubezni do svoje sestre Kanake, sta oba naredila samomor: O., Hyg. — Od tod Macarēis -idis, acc. -ida f (Μακαρηΐς) Makaréida, Makarejeva hči = Isse ali Issa: O.

2. Odisejev in kasneje Enejev spremljevalec: O. (12, 158—441).

3. Kentaver: O. (12, 452).

Macer² -crī, m (macer1) Máker, rim. rodbinsko ime Emilijevega in Licinijevega rodu, zlasti

1. C. Licinius Macer Gaj Licinij Maker, zgodovinopisec in govornik, l. 83 triumvir monetalis, tr. pl. l. 73: L., Ci., Val. Max.; (njegov govor ad populum pri S. [orat. et epist.]).

2. L. Licinius Calvus Macer Lucij Licinij Kalv Maker, rim. govornik in pesnik, sin prejšnjega, neoterik, Katulov prijatelj: Ci., Cat., H., O., T., Plin.

3. P. Calpurnius Macer Caulius Rufus Publij Kalpurnij Maker Kavlij Ruf, consul suffectus 103 po Kr., Plinijev naslovnik: Plin. iun. (6, 24).

4. Aemilius M. Emilij Maker iz Verone, pesnik, Vergilijev in Ovidijev prijatelj: O., T., Plin., Q., Hier.

5. prokonzul v Dalmaciji l. 98 po Kr.: Mart. (10, 78).

6. (Q. Baebius) Macer Kvint Bajbij Maker, curator viae Appiae 95, 100—101 prokonzul Betike: Mart. (10, 17, 6; 12, 98, 7).

Machāōn -onis, m (Μαχάων) Maháon, iz Hom. znan zdravnik, Eskulapov sin, gojenec Kentavra Hirona: V., O., Pr., Cels.; apel.: dimitte Machaonas omnes Mart. vse zdravnike. — Od tod adj. Machāonius 3 Maháonov, maháonski: O., Stat. Machāonicus 3 Maháonov, maháonski: Sid.

mačeh|a¹ ženski spol (-e …) die Stiefmutter
hči/sin mačehe die Stiefschwester, der Stiefbruder
figurativno usoda mu/ji je mačeha er/sie ist ein Stiefkind des Glücks

mádež mancha f

krvav (masten, oljnat, tinten) madež mancha f de sangre (de grasa, de aceite, de tinta)
sramotni madež mancha f, mácula f
brez madežev sin manchas
odstranjevalec madežev quitamanchas m
odstraniti madeže quitar las manchas

Magas Mágas, sin Filipa in Berenike, polbrat Ptolemaja Filadelfa, vladar v Kireni: Iust.

Māia -ae (acc. Māian O.), f (māior; Μαῖα) Mája, hči Atlanta in Plejone, Merkurjeva mati: Ci., Macr., Maiā genitus V. ali natus H. ali creatus O. = Mercurius. Od tod Māiadēs -ae, m Majád, Majin sin = Merkur: Prisc. (?).

Māmercus -ī, m (osk. = lat. Mārcus; iz Māmers) Mamêrk

1. v mitologiji sin Marsa in Silvije.

2. vodja roparskih krdel v južni Italiji, pozneje tiran v Katani, premagan od Timoleonta: N., L. epit.

3. rimsko ime, poseb. Emilijevega rodu, npr. Mamercus Aemilius Scaurus Mamerk Emilij Skaver, pesnik za časa Tiberija: T.

4. po Fest. osk. obl. imena Marcus: Mamercus praenomen Oscum est ab eo, quod hi Martem Mamertem appellant.

mancha ženski spol madež (od nesnage); materino znamenje; sončna pega; sramotni madež

mancha de tinta (tintni) madež, packa
hasta el sol tiene manchas nič ni popolno na tem svetu
manchas solares sončne pege
sin mancha brez madeža

mancilla ženski spol madež, sramotni madež

sin mancilla brez madeža, neomadeževan, neoskrunjen

maneō -ēre, mānsī, mānsum (iz *m_enei̯o; prim. skr. man- obotavljati se, mirno stati, gr. μένω in [z reduplikacijo] μί-μνω ostajam)

I. nav.

1. occ.
a) osta(ja)ti: Pl., N., V., Sen. ph. idr., seu maneant seu proficiscantur C., quotannis singula milia armatorum bellandi causa suis ex finibus educunt; reliqui, qui domi manserunt, se atque illos alunt C., manere in patriā, esse domi suae cum uxore, cum liberis Ci., extra domum patris manere L.; pass. (impers.): quare sine periculo maneatur C., manebitur Ci., mansum oportuit Ter. ostal naj bi bil, mar bi bil ostal, moral bi ostati; occ.
b) prenočiti (prenočevati): apud aliquem Ci., manet sub Iove frigido venator H., eo die mansurum esse Casilini L., aut inter vicos aut inter vias Suet.

2.
a) (o stvareh) v kakem stanju osta(ja)ti, obsta(ja)ti, še trajati, še biti, vzdržati, držati se, ohraniti (ohranjati) se: munitiones integrae manebant C., nihil semper suo statu manet Ci., huius ad nostram memoriam monumenta manserunt N., parietes, quorum ornatus tot saecula manserat Ci., manere his bellum L. še traja, Priamidum regna manebant V., urbs mansura V. ki naj obstaja, manent ingenia senibus Ci. starci obdržijo, in sapā condita manere pira Varr. se držijo, maneat (pri tem naj ostane, to naj velja, tako bodi), quod turpe sit, id numquam esse utile Ci.; pri S. manere = (diu) esse.
b) (o osebah) v kakem stanju osta(ja)ti, vztrajati, trdno držati se česa ali držati kaj, vzdržati, zvest osta(ja)ti čemu: manet inperterritus ille V., in quā pactione mansit N., in amicitiā, in fide, in voluntate, ea in condicione ac pacto Ci.; pesn. z abl.: tu modo promissis maneas V., dictis, Albane, maneres V.

3. (po)čakati: mane Pl., Ter., mane, mane Ter., vel mane etiam Pl. ali pa raje še počakaj, haud mansisti Pl., mane videam Pl., mane enarrem Ter.; metaf. čakati koga, usojeno biti komu, bližati se komu, pričakovati je komu kaj, nadejati se je komu česa: Lact., praemia manent V., cuius tibi fatum manet Ci., quae fato manent T. —

II. trans. čakati, pričakovati koga, kaj: Pl., Ter., qui nudus atque inermis hostem maneat L., manebo te domi H., ipse hostium adventum mansit L., si plausoris eges aulaea manentis H.; metaf. čakati koga, usojeno biti komu, pričakovati je komu kaj ali nadejati se je komu česa: Tib., Pr., Suet., mors sua quemque manet O., nos manet Oceanus H., te triste manebit supplicium V., indigna, quae manent victos L., si nocentem innocentemque idem exitus maneat T., quod praemium ipsos manere? Cu., sin autem aliud me fatum manet Antonius ap. Ci.

Opomba: Sinkop. pf. mansti (= mansisti) Luc. ap. Gell.

Mānlius 3 Mánlij(ev), ime patricijskega in plebejskega rim. rodu. Poseb. znani so:

1. M. Manlius Capitolīnus Mark Manlij Kapitolin, konz. l. 392, je premagal Ekve in l. 390 rešil Kapitolij Galcev. Čeprav je bil patricij, je ščitil plebejce; zato so ga osumili, da stremi za kraljevsko oblastjo, ga obtožili in po obsodbi l. 384 pahnili s Tarpejske pečine, njegovo hišo na Kapitoliju (od tod rodbinski priimek Capitolinus) pa porušili: L., Ci.

2. L. Manlius Capitolinus Lucij Manlij Kapitolin, diktator l. 363: L., Val. Max.

3. T. Manlius Capitolinus Tit Manlij Kapitolin, sin prejšnjega s priimkom Torquatus Torkvat = „Okrašen z ovratno verižico“ (torques), ki jo je baje snel v boju premaganemu Galcu. Bil je izvrsten vojskovodja, mož odločnega, a osornega in zelo strogega značaja; v časa svojega zadnjega konzulata l. 340 je dal zaradi vojaške nepokorščine usmrtiti lastnega sina: Ci., L., S. Oče in sin sta si s svojo kruto strogostjo pridobila priimek Imperiosūs „Oblastni, Zapovedljivi“. — Adj.

1. Mānlius 3 Mánlijev: gens Ci. Od tod Mānliānus 3 Mánlijev, mánlijski: turba, seditio L., māla Plin., Manliana (= T. Manlii Capitolini) imperia L. Manlijevi ukazi, pozneje preg. = kruti, avtoritarni ukazi; subst. Mānliānum -ī, n Manliánum, Mánlijevo, Ciceronovo podeželsko posestvo: Ci.; Mānliāna -ōrum, n mánlijske odločitve = oblastni (strogi, kruti, avtoritarni) ukazi: Manliana vestra Ci. (prim.: Manliana imperia).

2. Mānliānus saltus Mánlijski gozd, kraj v Hispaniji, kjer so l. 180 Keltiberi postavili zasedo prokonzulu Kvintu Fulviju Flaku (Q. Fulvius Flaccus): L.

Mannus² -ī, m (ger. man, odkoder manisco človek) Mánus, po ger. bajki pračlovek, Tuistonov sin: T.

Marcelliānus -ī, m Marceliján, sin prefekta pretorijanske straže Maksimina, sodelavec cesarja Valentinijana I.: Amm.

Marcellus -ī, m (demin. k marculus, marcus kladivo) Marcél, ime najznamenitejše rodbine plebejske veje Klavdijcev. Poseb. znani so:

1. M. Claudius Marcellus Mark Klavdij Marcel, „italski meč“, konz. l. 222; premagal je Insubre in l. 215 Hanibala pri Noli, l. 212 je osvojil Sirakuze in padel l. 208 v boju s Hanibalom: L., Ci., V.

2. M. Claudius Marcellus Mark Klavdij Marcel, kot konz. l. 51 Cezarjev nasprotnik in sprožitelj senatskega sklepa de revocando Caesare; Cezar ga je pozneje pomilostil, za kar se mu je Ciceron zahvaljeval v svojem govoru Pro M. Marcello: Ci., C.

3. M. Claudius Marcellus Mark Klavdij Marcel, sin Avgustove sestre Oktavije, soprog Avgustove hčere Julije, Avgustov posinovljenec, zelo izobražen in nadarjen mladenič, ki je vzbujal rim. narodu najlepše upe; umrl je v Bajah, star 19 let (najbrž ga je zastrupila Livija): V., H., Pr., T., Sen. ph., Vell., Suet. — Pl. Marcellī Ci. možje, kakršen je Marcel. — Od tod
a) subst. Marcellīa -ōrum, n (Μαρκελλεῖα) marcélije, marcélski praznik, častno godovanje rodovine Marcelov na Siciliji: Ci.
b) adj. Marcelliānus 3 Marcélov: theatrum Suet. Marcelovo gledališče, ki ga je dal zgraditi Avgust in ga imenoval po svojem ne-čaku.

marido moški spol soprog, zakonski mož

marido cornudo rogonosec, mož nezveste žene
marido sin mujer slamnati vdovec

markízov (-a -o) adj. del marchese:
markizov sin marchesino
markizova hči marchese, marchesina
markizova žena marchesa

Mārs, Mārtis, m (star. in pesn. soobl. Māvors, Māvortius, osk. Māmers)

I. Mars, Jupitrov in Junonin sin, sprva božanstvo narave, ki je varovalo polja in črede, eden izmed bogov, imenovanih dii consentes, ki obvladujejo elemente in uravnavajo letne čase (zato se je staro rimsko leto po razdelitvi Marsovega sina Romula začenjalo z marcem [Mārtius], bogu Marsu posvečenim mesecem. Kot staroitalskega boga kmetijstva so ga častili fratres arvales. Mars je tudi zavetnik v vojni, bog vojne in kot Romulov oče praoče Rimljanov. Ko so se ti seznanili z grško mitologijo, so poistovetili Marsa z Aresom; od tedaj v rimskem verstvu prevladuje bojevita moč Marsovega bitja. Tako je lahko C. (Bell. Gall. 6, 17) istovetil galskega boga vojne Heza (Hesus) z latinskim Marsom. Marsu je bilo posvečenih več živali: bik (kot bogu čred), konj (kot bogu vojne), poleg njiju pa še volk in črna žolna; posvečen mu je bil tudi hrast, žrtvovali pa so mu konje in bike: Pl., Ci., L., O., V., H., Macr., P. F. idr. Kot boga poljedelstva in boga čred so ga častili z vzdevkom Mars Silvanus ali M. pater: Ca., kot boga vojne pa z vzdevki M. Gradīvus: L., tudi pater ali rex Gradivus: V. in M. Ultor: Suet. (gl. naštete besede). —

II. meton.

1. vojni (bojni) metež, boj, bitka, spopad: Enn., Hectoreus O. s Hektorjem, parentalis O. bojna igra na čast mrtvemu roditelju, apertus O. boj na planem, Actiacus Plin. pri Akciju, invadere Martem V. začeti boj, Martem accendere cantu V. na boj zanetiti, podnetiti, k boju spodbuditi (spodbujati), razvne(ma)ti, eos (sc. cives) Martis vis perculit, non ira victoriae Ci., suo Marte cadunt O. v boju drug z drugim, v medsebojnem boju (spopadu), femineo Marte cadere O. v boju z žensko; metaf.: Mars forensis O. prepir pred sodiščem, pravda(nje), tožarjenje, veča.

2. način (vrsta) boja ali bojevanja: verecundiae erat equitem suo alienoque Marte pugnare L. = kot konjenik in pešec. Od tod preg.: eam partem explebimus nullis adminiculis (brez tuje pomoči), sed ut dicitur Marte nostro Ci. na svojo roko, sami, brez pomoči, samótež (samotéž), suo Marte res suas recuperavit Ci.

3. bojna sreča, izid boja (bitke, spopada): anceps L., dubius Vell., aequo Marte C., pari Marte Hirt., L., aequato Marte L., incerto Marte T., vario Marte Q., communis belli Mars utramque aciem prostravit L., omnis belli Mars communis Ci. ep.

4. vojna besnost, vojno besnenje: terribili Marte ululare Plin.

5. bojevitost, pogum v boju, hrabrost: si patrii quid Martis habes V., cedant Marti Dorica castra meo O., nec sunt mihi Marte secundi O. in njih hrabrost se ne umakne moji, ni manjša od moje. —

III. metaf. planet (premičnica) Márs: stella Martis Ci., Plin., Hyg., sidus Martis Plin. — Od tod adj. Mārtius 3

1. Mársov, Mársu posvečen: Ap., legio Ci., lupus V., L., proles O. Romul in Rem, miles O. rimski (ker je bil Mars praoče Rimljanov), anguis O. Marsov sin (vse nakaze so po rim. mnenju božjega izvora), Martius mensis (tudi samo Martius) Plin. Marsov mesec, marec, sušec (kot začetek leta posvečen praočetu Marsu), Calendae, Nonae, Idus Martiae Ci. idr., campus Martius Ci., L., Plin. Marsovo polje med severnim Rimom in Tibero, kjer so potekale volitve in je telovadila mladina; pesn.: gramine Martio H. na Marsovem polju.

2. meton. bojevit, vojen, bojevnikov, vojakov, krvav: Penthesilea V., Martius aeris rauci canor V., (h)arena O., Mart. prostor v cirkusu, kjer so se borili gladiatorji, Thebe O. kjer se je veliko bojevalo, Roma O. Marsov ali pa bojeviti, Martio exemplo Plin. po bojevitem zgledu, vulnera V., certamen, bella H. krvav(e), gens ad pulveres Martios erudita Amm. izurjen za vse vojne težave.

3. metaf. Mársov = planeta Marsa: fulgor, quem Martium dicitis Ci. Mārtiālis -e (= Mārtius 1) Mársov: campus O. = campus Martius (toda pri Fest. = plan na griču Celiju), lupi H. Marsu posvečeni, flamen Varr., Val. Max., v pl. samo Martiales Ci. Marsovi svečeniki, ludi Suet. na čast Marsu Ultorju, ki mu je Avgust postavil svetišče.

2. Mársovi legiji pripadajoč: milites Ci. vojaki Marsove legije. Mārtiacus 3 marsovski, vojen, vojaški: stipendia Prisc.

más več, bolj, rajši; še (več); vrhu tega; dalje, dlje, nadalje; matematika plus, in

más acá semkaj, na tej strani
más allá tjakaj, na oni strani
más que več kot; čeprav, dasi
más el embalaje (trg) embalaža posebej
más y más več in več, bolj in bolj, vedno več (bolj)
a más mimo tega, še zraven
a más de razen
a más correr v polnem teku
a más y mejor kar najbolje, izvrstno
a más no poder na vse kriplje, na vso moč
a más tardar najkasneje, najpozneje, najdalje
a cual más za stavo
a lo más kvečjemu, največ
trabaja como el que más (on) dela kot vsak drugi
cuando más kvečjemu, največ
cuanto más..., más... čim več (bolj) ..., tem več (bolj) ...
beber de más preveč piti
hay dos libros de más dve knjigi sta več (čezštevilni)
aquí estoy de más tu sem odveč
¡razón de más! razlog več!
de más a más vrhu tega, še zraven
no más ne več, le; Am le, samo (= nomás)
¡espera no más! (Am) le (po)čakaj!
¡siéntese no más! (Am) sedite, prosim!
ni más ni menos ne več ne manj, prav toliko, prav tako; seveda
nada más drugega nič
nunca más nikoli več
poco más o menos malo več ali manj, približno
por más que... naj še toliko ...
el que más y el que menos oba v enaki meri; vsakdo, vsak otrok
sin más acá ni más allá meni nič tebi nič
sin más ni más brez premisleka, brez nadaljnjega; nenadoma
tanto más cuanto que toliko več (bolj), ker
cada vez más vedno več
Piedro es el que come más Peter največ jé
sabe más que nadie (on) ve več kot vsi drugi
nadie lo sabe más que él nihče tega ne ve bolje kot on
los más (de ellos) večina (njih)
los más de los días večina (največ) dni
son las tres todo lo más ura je kvečjemu tri
poner más cuidada podvojiti vnemo; previdneje ravnati
más bien prej
más tarde o más temprado prej ali slej, enkrat
más tiempo dalj časa
lo más pronto (posible) čim prej
más bien... que prej ... kot
(ni) en lo más mínimo niti najmanj ne
¡(y) no hay más! (in) konec s tem! dovolj (tega)!

Mascezel (Mascizel) Máscezel (Máscizel), sin mavrskega vladarja Nubela, Gildonov brat: Amm., Cl.