Franja

N.A.S. kratica

1. Nucleo Antisofisticazioni Skupina za boj proti ponarejanju (živil)

2. Nucleo Aziendale Socialista Socialistična skupina pri podjetju

nasnováti -újem
1. nasnovati, osnovati, naviti pređu za tkanje
2. nasnovati početni red pri pletenju: nasnovati na trideset petelj
3. nasnovati, sastaviti, osnovati: nasnovati govor, načrt
4. skovati, smisliti: nasnovati spletko

nasnútek -tka m prvi red pri pletenju, kukičanju, heklanju, heklovanju

nástojati -īm
1. prizadevati si: odbrana, obrana nastoji zadržati napadače
2. insistirati, vztrajati pri čem: on nije znao kako da nastoji nasvom pravcu
3. paziti, nadzorovati: kršćanin radi sam, ali ga uvijek nastoji agin momak
4. negovati, streči: samo je nastojala svoju bolesnu majku

natinātor -ōris, m (natinārī) sodelavec, zaposlenec; od tod pri uporu sodelujoči upornik: P. F., nati[natio dicebatur negoti]atio: et natinatores [ex eo seditiosa negotia] gerentes Fest.

navèsti navèdēm, oni navèdū navèdi, navèdoh nȁvede, nàveo navèla, navèden -èna
I.
1. napeljati: navesti vodu na svoj mlin, koga na zlo
2. speljati: navesti koga na zasjedu, na tanak led
3. zapeljati: navesti koga na velike troškove, koga na grijeh, na greh
4. pripeljati: nečasni navede oblak koji pobije onda svu hranu na struku
5. navesti: navesti različite citate; navesti nešto kao dokaz
6. nagniti: navesti bačvu, bure, sud
7. vdeti z iglo nove niti, kjer so se pri tkanju strgale: navesti platno
II. navesti se omahniti

navette [navɛt] féminin

1. vozilo (vlak, avtobus, ladja itd.), ki vozi stalno sem in tja med dvema krajema; čolnič pri statvah, šivalnem stroju; mrežkalna igla

2. botanique ogrščica

train masculin navette vlak, ki vozi sem in tja med dvema krajema
faire la navette entre Ljubljana et Zagreb stalno se voziti sem in tja na relaciji Ljubljana-Zagreb
faire faire la navette à quelqu'un pošiljati koga sem in tja
service masculin de navette vzdrževanje prometa med dvema krajema
huile féminin de navette repno olje

navodàdžisati -išēm posredovati pri ženitvi

nē¹, napačno nae, zatrjevalna part. (= gr. νή, ναί od tod obl. nae) iz zaimenskega debla *no-, *ne-, (gl. enim, nam); prim. lat. ēn, sl. medmet na, hr. nȃ) v vzorni prozi vselej na začetku stavka in le pred osebnimi in kazalnimi zaimki, najpogosteje v glavnih stavkih v povezavi s predhodnim ali sledečim, le naznačenim ali določeno izrečenim pogojnim stavkom = da, res, zares, resnično, vsekakor, seveda, kajpada, pač, prav, ravno: ne ego homo infelix fui, qui non alas intervelli Pl., ne ego fortunatus homo sum Ter., ne illi vehementer errant, si illam meam pristinam lenitatem perpetuam sperant futuram Ci., si enim sapiens aliquis miser esse possit, ne ego istam gloriosam … virtutem non magno aestimandam putem Ci., ne illi falsi sunt, qui divorsissumas res pariter exspectant S., ne tu perditas res Campanorum narras, ubi summus honos ad filium meum perveniet L., ne tu, cum hoc legeris, non partes libelli, sed totum libellum improbabis Plin. iun.; pogosto v zvezi z zatrjevalnimi hercle, edepol, (m)ecastor, medius fidius idr. = da, zares, da, bogme, da, pri moji duši, da, zagotovo, (za) prmej, prmejduš, prmejkokoš: ne tu hercle cum magno malo (sc. tuo) mi obviam occessisti Pl., ne istuc mecastor iam patrem arcessam meum Pl., ne illam ecastor fenerato mi abstulisti Pl., ne ille medius fidius vir sapiens laetus ex his tenebris in lucem illam excesserit Ci., medius fidius ne tu emisti ludum praeclarum Ci. ep.; za zaimkom v odgovoru na vprašanje začudenja: Egone? Tunē (Tu nē) Pl. Jaz? Da, ti.

Neāpolis -is, acc. -im in -in, abl. -ī, f (ixpt. iz Νέα πόλις = Novo mesto)

I. apel. Neápolis (Neápola) = Novo mesto, mestna četrt v Sirakuzah: quarta autem est (sc. urbs Syracusis), quae, quia postrema coaedificata est, Neapolis nominatur Ci., inter Neapolim et Tycham — nomina ea partium urbis (sc. Syracusarum) et instar urbium sunt — posuit castra L. —

II. nom. propr. več starodavnih mest, Neápolis (Neápola)

1. slavno primorsko mesto v Kampaniji ob zahodnem obronku Vezuva in reki Sebet (Sebethus), naselbina Kum (Cūmae), kjer sta cveteli grška znanost in umetnost (zdaj Napoli): Varr., Ci., Mel., Plin., Sil., otiosa H., docta Mart.

2. mesto v Zevgitani (zdaj Nabeul): Auct. b. Afr.

3. mesto v Kariji: Mel.

4. mesto v Trakiji: Plin.

5. mesto v Samariji: Plin.

6. mesto v Afriki ob Veliki Sirti (zdaj Tripoli): Plin. Iz mestnega imena pod II. 1 so izpeljani:

1. subst. Neāpolītēs -ae, m (Νεαπολίτης) Neápolec, Neapolít, meščan mesta Neapolis ali rojen v njem: Dion Neapolites Varr. ap. Aug.

2. adj.
a) Neāpolītis -idis, f neápolska, neapolítska, neapolitánska: meretrix Afr. ap. Non.
b) Neāpolītānus 3 neápolska, neapolítska, neapolitánska: Varr., Ci., Plin. Od tod subst. α) Neāpolītānī -ōrum, m Neápolci, Neapolitáni, preb. mesta Neapolis: Ci.; tudi ime dveh občin, ene na Sardiniji, druge v Pizidiji: Plin. β) Neāpolītānum -ī, n Neapolitánum = neápolsko podeželsko posestvo, posestvo pri mestu Neapolis, npr. Atikovo, Lukulovo, Pompejevo idr.: Ci., Plin. iun.

nebenan (tu) poleg, pri sosedu; nach nebenan v sosednji prostor, v sosednje stanovanje

neck¹ [nek] samostalnik
vrat, tilnik; izrez (obleke); vratina (meso)
anatomija vrat (maternice itd.); vrat pri violini, vrat steklenice
geografija ožina (morska, kopenska) soteska
tisk konus tiskarske črke

to break one's neck zlomiti si vrat; ameriško nečloveško se namučiti, ugonobiti se
to break the neck of a task izvršiti najtežji del naloge
to crane one's neck (at, for) stegovati vrat
Derbyshire neck golša
neck and neck division glasovanje, pri katerem dobita obe strani enako število glasov
sleng to get (ali catch) it in the neck biti hudo kaznovan, trpeti
he's got a neck predrzen je
to have a lot of neck biti zelo predrzen
neck and heel docela, trdno (vezati)
neck and neck bok ob boku (dirkalni konji), enako število glasov, enak
neck or nothing vse ali nič
on (ali in) the neck of neposredno po
to put one's neck in a noose izpostavljati se nevarnosti
to risk one's neck staviti svoje življenje na kocko
to save one's neck rešiti se, rešiti si glavo
to stick one's neck out for mnogo tvegati za
a stiff neck trdoglavost
stiff-necked trdoglav
to take s.o. by the neck zgrabiti koga za vrat
neck and crop popolnoma, kot dolg in širok
to throw s.o. out neck and crop na pete na glavo koga ven vreči
to tread on s.o.'s neck zaviti komu vrat
up to one's neck do grla
to win by a neck zmagati za dolžino vratu (konjske dirke), za las zmagati (glasovanje)
ameriško, pogovorno neck of the woods soseščina

nečúvānje s malomarnost pri čuvanju

nelson [nelsn] samostalnik
šport nelson, prijem pri rokoborbi

Netzrichter, der, Sport beim Tennis: sodnik pri mreži

nogòstup m
1. steza, potka: put im je uzan nogostup kojim mogu samo jedan za drugim
2. lesena stopnica pri prelazu čez plot: lupnuvši okovanim cipelama po -u, čovjek se odlučno prebaci preko plota
3. stopnica pri vozilih: nogostup automobila, vagona, kola

Nōmentum -ī, n Nomént, mestece v Laciju, severovzhodno od Rima, z vinorodno okolico (zdaj La Mentana): L., V., O., Pr. Od tod adj. Nōmentānus 3 noméntski: via L. Nomentska cesta (proti Rimu), regio Col., ager, vites Plin., vina Mart. Subst.

1. Nōmentānī -ōrum, m Nomentáni, preb. Nomenta: L., Plin.

2. Nōmentānum -ī, n (sc. praedium) Noméntsko = podeželsko posestvo pri Nomentu: N.

3. Nōmentānus -ī, m Nomentán (Noméntski), rim. priimek, npr. L. Cassius Nomentanus Lucij Kasij Nomentan: H.

notātiō -ōnis, f (notāre)

1. zaznamovanje, zaznamba: erat in iudiciis ex notatione tabellarum invidia versata Ci. iz zaznambe glasovnic (ali po drugih: zaobljubnih tablic) z raznobarvnim voskom.

2. occ.
a) karajoča cenzorjeva opazka, cenzorski ukor (prim. nota, 2. g)): notationes auctoritasque censoria Ci.
b) preiskava, presoja pri volitvah: iudicum Ci.
c) opazovanje, zaznavanje, opažanje, zapažanje: vitae, naturae, temporum, ceterarum rerum Ci., ex his (sc. Catonis orationibus) eligant ea, quae laude et notatione digna sint Ci. kar je hvale in slave vredno.
d) označevanje pojma, ki je skrit v kaki besedi, izpeljevanje besed, etimologija: quam Graeci ἐτυμολογίαν appellant … nos autem novitatem verbi non satis apti fugientes … notationem appellamus Ci., notatio, cum ex verbi vi argumentum aliquod elicitur Ci., etimologia, quae verborum originem inquirit, a Cicerone dicta est notatio Q.
e) opis(ovanje), označevanje, prikaz(ovanje): notatio est, cum alicuius natura certis describitur signis, quae, sicuti nota quaedam, naturae sunt adtributa Corn.

nunc, adv. (iz časovnega num [gl. num] ali nun in enklitike -ce; celotna obl. nunce je še ohranjena v: nunci-ne? nuncin'? = nuncne? ali zdaj?: Ter.; prim. tudi skt. nūnám zdaj, sedaj, gr. νύ, νύν, νῦν zdaj)

1. sedaj, zdaj, tj. v tem trenutku, pa tudi = v tem času, v našem času, v naši dobi, dandanes: Kom., C., V. idr., patres conscripti, qui nunc sunt Ci. ep. naši današnji, nunc (atrib.) homines Pl. sedanji ljudje, ljudje sedanjega časa, sodobniki; pogosto v nasprotni zvezi s časovnimi členicami, ki kažejo na preteklost ali prihodnost: nunc … olim Ter., tunc … nunc, tum … nunc, nunc … ante, nunc … alias, nunc … aliquando, nuper … nunc Ci., nunc … tum, nunc … mox L., nunc … quondam O. Posebne zveze in govorni obrati: nunc primum = zdaj najprej: Pl. ali = šele zdaj: Pl., Ci.; nunc iam Ci. idr. ali (trizložno) nunciam Pl., Ter. ali iam nunc (iamnunc) Ci. idr. prav zdaj, že zdaj, šele zdaj, še zdaj, nunc ipsum Ci. prav zdaj, nunc demum, nunc tandem, nunc denique Ci. idr. zdaj šele, šele zdaj, nunc olim Lucan. prej ali slej, nunc cum maxime Sen. ph. prav v tem času, etiam nunc (eiamnunc), gl. etiam, nunc etiam Ci. idr. celo zdaj še, ut nunc est Asin. Poll. in Ci. ep., H. ob zdajšnjih (sedanjih) okoliščinah (razmerah), za zdaj, a nunc Eccl. od zdaj, odslej, odsihdob; metaf. nanašajoč se na preteklost in prihodnost glede na odnos do sedanjosti = sedaj, zdaj; pri pf. in impf.: nunc nuper dedit Ter. pred kratkim, nedavno, nunc reus erat Ci.; pri log. pf. stoji nunc kakor pri pr.: nunc constitit (= nunc stat) oris V., nunc oblita sunt mihi carmina (= nunc nescio carmina) V.; v odvisniku nam. tunc: dixit nunc demum se voti esse damnatum N. (neodvisno: nunc … sum damnatus); pesn.: ut Paris hanc rapuit … nunc demum uxore carere non potes O. (pesnik se v mislih postavlja v čas, v katerem poteka oz. je potekala pripoved), nunc tempus erat (z inf.) H. zdaj bi bil čas; tudi brez tempus: nunc erat submittere Petr.; pri fut.: ubi nunc ingentia cernes moenia V. zdaj takoj, quis nunc te adibit? quem nunc amabis? Cat., nunc defensuri Iust.

2. anaforično ponovljeno: nunc … nunc zdaj … zdaj: navita nunc hos nunc accipit illos V., nunc singulos provocare nunc increpare omnes L., nunc huc, nunc illuc … curro O.; prvi člen izpuščen: pariterque sinistros, nunc dextros solvere sinus V.

3. metaf.
a) pri prehodu na neko novo stvar, ki sledi iz prej omenjenih razmer, okrepi zlasti imp. = ob takih okoliščinah, potemtakem, potem, torej: nunc si ridiculum hominem quaerat quispiam, venalis ego sum Pl., nunc quoniam ista tibi placuit sententia, cedam Pr., comparate nunc Ci., dic nunc te ab Roscio HS I CCC circumscriptum esse Ci., i nunc (= ob tolikšnem hrupu) et versus tecum meditare H., „i nunc“, inquit, „ad Philippum“ Cu., i nunc et dic Sen. ph.
b) protivno (adverzativno) = pri tem pa, potemtakem pa, zdaj pa, tako pa, pogosto okrepljeno z autem, vero: quae quidem multo plura evenirent, si ad quietem integri iremus: nunc onusti cibo et vino … confusa cernimus Ci., si tuum consilium secutus essem, omne periculum effugissem: nunc autem prostratus iaceo Ci. ep., nunc vero exul patria domo … quo accedam … ? S., Turno vita maneret, nunc manet insontem exitus V.

nymphomania [nimfəméiniə] samostalnik
medicina nimfomanija, bolestno spolno poželjenje pri ženski