monde2 [mɔ̃d] masculin svet; Zemlja; obljudeni svet; svetsko življenje; človeštvo, ljudje, družba, družina, svojci, prijatelji, znanci; obiski, gosti
de ce monde zemeljski, (od) tega sveta
(jusqu')au bout du monde do konca, na koncu sveta
depuis que le monde est monde odkar svet stoji, (že) od nekdaj
le mieux du monde kar najbolje na svetu
pas le moins du monde nikakor ne, gotovo ne
de par le monde po vsem svetu
pour rien au monde, pas pour tout l'or du monde, pour tous les trésors du monde za nič na svetu ne, za nobeno ceno
aux quatre coins du monde na vseh kontinentih
aux yeux du monde pred vsemi (Ijudmi)
à la face du monde javno, vpričo vseh (ljudi)
un monde de množica (česa)
le grand monde svet bogatašev
monde capitalisle, socialiste kapitalistični, socialistični svet
le monde entier ves, cel svet
monde primitif prvotni svet
l'Ancien Monde, le Monde des Anciens Stari svet
l'autre monde onstranstvo, posmrtno življenje
demi-monde polsvet, eleganten, a moralno pokvarjen svet
la fin du monde konec sveta
le petit monde mali ljudje; otroci, otroški svet
le Nouveau Monde Novi svet (Amerika)
Monsieur Tout-le-Monde kdorkoli, prvi prišlec
vieux comme le monde zelo star
aller dans le monde zahajati v družbo, na družabne prireditve, zabave
avoir du monde imeti goste, obisk
le match a attiré un monde fou tekma je privabila ogromno ljudi
courir le monde biti stalno na potovanjih
disperser aux quatre coins du monde raztresti na vse štiri dele sveta, na vse strani, na vse vetrove
envoyer quelqu'un dans l'autre monde poslati koga na drugi svet, ubiti ga
n'être plus au monde ne biti več na svetu, ne več živeti
depuis que je suis au monde odkar živim
il n'est plus de ce monde on je (že) umrl
ainsi va le monde tako je na svetu
être du même monde biti iz istega miljeja, iz iste družbe
(familier) c'est un monde! to je nezaslišano!
c'est le monde renversé! to je na glavo postavljen svet!
faire tout au monde storiti vse, kar se le da; zelo se truditi
faire le tour du monde iti, potovati okoli sveta
se faire un monde de quelque chose pripisovati čemu preveliko važnost
mettre au monde spraviti na svet, roditi
recevoir du monde spreje(ma)ti obiske
venir au monde priti na svet, roditi se
il n'y avait pas grand monde ni bilo veliko ljudi
il faut de tout pour faire un monde (proverbe) na svetu mora pač vse biti (tudi kaj slabega)
Zadetki iskanja
- mon: ma: mes [mɔ̃, ma, me, mɛ] adjectif moj; moja; moji, -e
oui, mon vieux da, dragi moj (prijatelj)
oui, mon général da, tovariš (gospod) general
en mon honneur meni v čast
en ma faveur meni v prid, v korist
à mon égard kar mene tiče, zadeva; glede mene
j'ai ma migraine imam migreno
je gagne mes 100 francs par jour zaslužim (svojih) 100 frankov na dan
il est venu à mon aide prišel mi je na pomoč
ma rencontre lui était désagréable srečanje z menoj mu je bilo neprijetno
il est venu à ma rencontre prišel mi je naproti - mont [mɔ̃] masculin gora; figuré vrh
le mont Blanc Mont Blanc
les monts Alpe
monts d'or (figuré) zlati gradovi
mont de Vénus (anatomie) Venerin griček
mont-de-piété masculin zastavljalnica
chercher par monts et par vaux vsepovsod iskati
être sans cesse par monts et par vaux biti vedno na potovanju
promettre monts et merveilles obljubljati zlate gradove - mordre* [mɔrdrə] verbe transitif, verbe intransitif gristi, ugrizniti; pičiti; glodati; chimie razjedati; zagristi se v; prodreti (quelque chose v kaj)
se faire mordre pustiti se ujeti
s'en mordre les doigts (familier) hudó kaj obžalovati
mordre à l'hameçon ugrizniti v trnek, figuré nasesti, iti na led; pustiti se prevarati
il a été mordu par un serpent kača ga je pičila
se mordre la langue ugrizniti se v jezik, figuré obžalovati svoje besede
mordre ferme aux mathématiques pošteno, krepko se zagristi v matematiko
ça ne mord pas to ne prime, to nič ne izda
mordre la poussière pasti po dolgem na tla, figuré propasti, ne uspeti
je ne sais quel chien l'a mordu ne vem, kakšna muha ga je pičila
mordre sur quelqu'un stresti svojo jezo na koga
(sport) le départ doit être redonné, un des concurrents a mordu sur la ligne start je treba ponoviti, eden tekmovalcev je prestopil (startno) črto
chien qui aboie ne mord pas pes, ki laja, ne grize - mórje mer ženski spol
morje česa (figurativno) une mer de
po morju sur (ali en) mer
po morju in po kopnem par mer et par terre
na odprtem morju en pleine (ali haute) mer, au large
Jadransko (Sredozemsko) morje la mer Adriatique (Méditerranée)
Črno (Baltsko, Kaspijsko, Ledeno, Severno) morje la mer Noire (Baltique, Caspienne, de glace, du Nord)
og njeno morje mer de flammes
razburkano morje mer agitée (ali houleuse, tempétueuse, creuse), houle ženski spol
tiho, mirno morje calme moški spol, bonace ženski spol
potovanja po morju navigation ženski spol en mer, voyage moški spol par mer - mot [mo] masculin beseda; izrek; rešitev (uganke); commerce ponudba, cena
un mot (figuré) par besed, vrstic; pisemce
à ce(s) mot(s) ob tej besedi, ob teh besedah
à demi-mot na namig; namigovaje
au bas mot najmanj
au premier mot na prvo besedo, takoj, brez oklevanja
en un (deux, quatre) mot(s) z eno besedo, skratka
en d'autres mots z drugimi besedami
en peu de mots v kratkih besedah, na kratko
sans mot dire brez besede, ne da bi zinil besedico
mot à mot, mot pour mot dobesedno
(bon) mot dovtip, domislica, šala
le dernier mot de la bêtise višek neumnosti
demi-mot masculin namig
espèce féminin de mot (grammaire) besedna vrsta
(fin) mot poanta, skrivni pomen
grand mot velika beseda; geslo; pluriel visoko doneče besede
gros mot psovka, kletvica
feu masculin de mots besedna igra
mots pluriel carrés magični kvadrat (uganka)
mots pluriel croisés križanka
mots-croisiste masculin ljubitelj križank, križankar
mot étranger, d'emprunt tuja, izposojena beseda
mot fin pametna duhovita beseda
mot d'ordre, de passe (militaire) spoznavna beseda, geslo
mot pour rire dovtip, šala
mot de repère geslo, značnica (v slovarju)
mot à double sens, entente dvoumna beseda
mot-souche masculin geslo, značnica (v katalogu)
mot trouvé dobra misel, ideja
avoir le dernier mot imeti zadnjo besedo
avoir son mot à dire imeti nekaj besede pri (čem), (moči) povedati svoje mnenje
avoir des mots (s)pričkati se
compter, peser ses mots (pre)šteti, (pre)tehtati svoje besede
dire un mot, deux, quatre mots à quelqu'un imeti resen pogovor s kom
ne dire, sonner mot, ne souffler mot nobene ne ziniti, črhniti
se donner le mot domeniti se vnaprej
n'entendre pas un mot de quelque chose nobenega pojma ne imeti o čem
ce ne sont que des mots to so le (prazne) besede
pas un mot de plus! dovolj! niti besede ne več!
fouer sur les mots igrati, igrajčkati se z besedami
ne pas mâcher ses mots govoriti z brutalno odkritostjo
manger ses mots govoriti nerazločno
passer des mots aux actes preiti od besed k dejanjem
prendre au mot prijeti za besedo
traîner ses mots počasi govoriti
trancher le mot čisto odkrito reči
se payer de mots zadovoljiti se z besedami (in ne preiti k dejanjem)
qui ne dit mot consent (proverbe) kdor molči, se strinja - motóren à (ali de, du) moteur
motorni čoln canot moški spol à moteur, canot automobile
motorna jahta yacht moški spol à moteur
motorno kolo motocyclette ženski spol; familiarno moto ženski spol
motorna kosilnica motofaucheuse ženski spol
motorna ladja bateau moški spol à moteur
motorni pogon entraînement moški spol à (ali par) moteur
motorni vlak autorail moški spol, automotrice ženski spol
motorni zaganjač démarreur moški spol
motorna žaga scie ženski spol à moteur (ali mécanique)
motorne sani traîneau moški spol à moteur - mouliner [-line] verbe transitif
1. sukati, presti svilo
2. familier zmleti v mlinčku za zelenjavo
3. vieilli razjedati les
planche féminin moulinée par les vers od črvov razjedena deska - mouvoir* [muvwar] verbe transitif premakniti, premikati, gibati; gnati, priganjati spodbosti (à k)
se mouvoir premikati se, gibati se
faire mouvoir premakniti, poganjati, gnati
les moteurs sont mûs par la force hydraulique motorje žene vodna sila
il était mû par un intérêt sordide gnal, vodil ga je umazan interes - moyen [mwajɛ̃] masculin (pomožno) sredstvo, pripomoček; izhod; možnost; pluriel sredstva; premoženje; figuré sposobnosti, nadarjenost (de za); juridique dokazi
par tous les moyens za vsako ceno
au, par moyen de s pomočjo, s, z
moyen d'action pripomoček
moyen de coercition prisilno sredstvo
moyens pluriel de communication, d'enseignement, de paiement, de production, de propagande, de publicité prometna, učila, plačilna, proizvajalna, propagandna, reklamna sredstva
moyens pluriel de subsistance, de transports eksistenčna, prevozna sredstva
sans moyens de subsistance popolnoma brez sredstev za preživljanje
moyen d'échange menjalno sredstvo
moyen de fortune (zasilen) pripomoček
moyens pluriel étrangers, propres tuji, lastni kapital
moyen de prémunition zaščitno sredstvo
avoir les moyens imeti sredstva; moči, lahko si privoščiti (de quelque chose kaj)
il en a les moyens on si to lahko privošči
avoir des moyens biti premožen, imovit
disposer d'amples moyens na voljo imeti obilna sredstva
employer les grands moyens uporabiti energična sredstva
c'est au-dessus de mes moyens to je več, kot zmorem, to presega moja sredstva
il est rentré chez lui par ses propres moyens vrnil se je domov peš
se servir des moyens du bord posluževati se sredstev, ki so pri roki
utiliser des moyens illégitimes uporabljati nezakonita sredstva
il n'y a pas moyen ne gre, ni mogoče, je nemogoče
pas moyen de le toucher au téléphone nemogoče ga je dobiti na telefon
le moyen? quel moyen? in kako?
voies et moyens pota in sredstva
la fin justifie les moyens namen upravičuje sredstva, za dosego cilja so vsa sredstva dobra
qui veut la fin veut les moyens kdor hoče doseči cilj, so mu vsa sredstva dobrodošla, dobra - mŕžnja haine ženski spol , rancune ženski spol , animosité ženski spol , aversion ženski spol
iz mržnje do par haine de, par aversion pour
gojiti mržnjo do koga nourrir de la haine contre quelqu'un, avoir (ali éprouver, ressentir) de l'aversion pour quelqu'un - muter [müte] verbe transitif premestiti (uradnike, vojake); prekiniti alkoholno vrenje
muter un fonctionnaire par mesure de sanction, pour raison de service, d'office, sur demande premestiti uradnika kazensko, po službeni potrebi, uradno, na prošnjo - nabirálnik (pisemski) boîte ženski spol aux lettres ; (cerkveni) tronc moški spol ; (zbiralnik) réservoir moški spol
nabiralnik praznijo dvakrat na dan il y a deux levées par jour - načêlen de principe, fondamental
načelni sporazum un accord de principe (ali sur le fond, de base)
načelno par principe, en principe - nadlegováti importuner, ennuyer, déranger, poursuivre quelqu'un de ses importunités , familiarno embêter; molester
nadlegovati koga z vprašanji importuner (ali ennuyer) quelqu'un par des questions
ne bi vas hotel nadlegovati s tem je ne voudrais pas vous importuner avec cela - nagónski instinctif; involontaire, machinal
nagonsko instinctivement, d'instinct, par instinct; malgré soi, machinalement - nakázati (denar) virer, transférer, faire passer
nakazati na račun, konto koga virer au compte de quelqu'un
nakazati po pošti (prek banke) virer par la poste (la banque); (predstaviti v glavnih črtah) indiquer (vaguement, à demi-mot), donner à entendre, laisser entendre, faire comprendre, esquisser, ébaucher; (mesto, prostor) assigner, attribuer - nakáznica
denarna nakaznica mandat moški spol
plačilna nakaznica mandat de paiement
poštna nakaznica mandat-poste moški spol, mandat postal
brzojavna nakaznica mandat télégraphique (ali envoyé par télégramme)
živilska nakaznica carte ženski spol d'alimentation - nakljúčje hasard moški spol
srečno naključje heureux hasard, chance ženski spol, familiarno veine ženski spol
po naključju par hasard, accidentellement, fortuitement, d'aventure
po golem naključju par pur hasard
prepustiti naključju remettre (ali livrer, laisser) quelque chose au hasard - nálog ordre moški spol , commande ženski spol , mandat moški spol
po nalogu sur (l') ordre de, par ordre de
plačilni nalog ordre de paiement, mandat de paiement
potni nalog feuille ženski spol de route