Franja

oblást pouvoir moški spol ; autorité ženski spol

izvršna, zakonodajna oblast pouvoir exécutif, législatif
neomejena oblast pouvoir absolu
krajevne, občinske, sodne oblasti autorités ženski spol množine locales, communales, judiciaires
vojaška oblast autorités ženski spol množine militaires
izgubiti oblast nad seboj perdre la maîtrise de soi, ne plus se maîtriser
sebe v oblasti imeti avoir la maîtrise de soi
biti pod oblastjo nekoga être sous la domination de quelqu'un
na oblasti biti détenir le pouvoir, être au pouvoir
priti na oblast arriver (ali accéder) au pouvoir
izvajati oblast exercer le pouvoir
prisvojiti si oblast s'emparer du pouvoir
zloraba oblasti abus moški spol de pouvoir

oblást (-í) f

1. potere, autorità; dominio; dominazione, padronanza; potestà:
sla po oblasti sete di potere, di dominio
delitev oblasti divisione dei poteri
zakonodajna, izvršilna, sodna oblast potere legislativo, esecutivo, giudiziario
papeževa duhovna, posvetna oblast il potere spirituale, temporale del Papa
dobiti oblast nad možem aver potere sul marito
očetovska oblast patria potestà
dežela je prišla pod tujo oblast il paese cadde sotto il dominio straniero

2. dominio; signoria; sovranità:
oblast Benetk nad Istro in Dalmacijo il dominio, la signoria della Serenissima sull'Istria e la Dalmazia

3. (celota organov, ki odloča v organizirani politični skupnosti) autorità:
centralna oblast l'autorità centrale
cerkvena oblast autorità ecclesiastica
šolske oblasti le autorità scolastiche

4. hist. provincia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
izvrševati oblast esercitare il potere
prevzeti oblast, priti na oblast salire al potere
imeti v oblasti svoje strasti dominare le proprie passioni
imeti sam sebe v oblasti essere padrone di se stesso
biti v oblasti česa essere in balia di qcs.
avt. žarg. šofer je izgubil oblast nad krmilom il conducente perse il controllo del volante
rel. spovedna oblast potestà di sciogliere e di legare

oblātrātiō -ōnis, f (oblātrāre) lajanje, bevskanje, revskanje na koga, oblajanje koga, metaf. zadiranje nad kom, zmerjanje, karanje, oštevanje koga: Hier.

oblātrātrīx -īcis, f (fem. k oblātrātor: oblātrāre) lajavka, bevskačica, revskačica (nad kom): sed nolo mihi oblatratricem in aedis intromittere Pl.

ob-lātrō -āre (ob in lātrāre) (za)lajati nad kom, metaf. revsniti (revsati), revskniti (revskati) nad kom, zadreti (zadirati) se na koga, nad kom, (o)zmerjati; abs.: Amm.; z adversus: oblatrat adversus unitatem Christi Aug.; z dat.: Sen. ph., oblatrare atque obstrepere veritati Lact.; z acc. personae: aliquem Sil.; z acc. rei = zmerjaje očitati: Demetrius oblatrans nescio quid Suet., illud, quod oblatrare consuetis Ambr., nihil in deorum oblatraret dedecus Prud.

ob-lectō -āre (prim. dē-lectō)

1. za kratek čas razveseliti (razveseljevati), zabavati, kratkočasiti: haec studia senectutem oblectant Ci., se Ci., o. populum H., se agri cultione Ci., se cum aliquo Ci., se in aliquo Ter. veseliti se nad kom, me te (abl.) oblectes Ter., fictis legentium animos o. T., eruditorum hominum aures Gell., se aleā Suet.; med. oblectari veseliti se, zabavati se, uživati ob čem: ludis Ci., ceris fingendis Iust.

2. čas (s)krajšati, prijetno prebi(va)ti, (raz)vedriti: oblectem studio lacrimabile tempus O., moras O., o. otium temporis Plin. iun., iners otium T.

območj|e [ó] srednji spol (-a …)

1. (ozemlje) das Gebiet, -gebiet (carinsko Zollgebiet, gospodarsko Wirtschaftsgebiet, gravitacijsko Einfallgebiet, krizno Notstandsgebiet, krizno zaradi napetosti Spannungsgebiet, naselja Ortsgebiet, delte Mündungsgebiet, mesta Stadtgebiet, živalstvo, zoologija valjenja Brutgebiet, razširjenosti Verbreitungsgebiet, Severnega tečaja Nordpolargebiet, potresno Schüttergebiet, letalsko prepovedano Luftsperrgebiet, elementarne nesreče Katastrophengebiet, drsečega snega Gleitschneegebiet, visokega zračnega pritiska Hochdruckgebiet, nizkega zračnega pritiska Tiefdruckgebiet, biologija reliktno Rückzugsgebiet, sušnato Trockengebiet, varstveno Schongebiet, Schutzgebiet, vegetacijsko Vegetationsgebiet, vinorodno Weinbaugebiet, vodnovarstveno Wasserschutzgebiet); (pas, cona) die Zone, -zone (ogroženo Gefahrenzone, neopredeljeno Grauzone, bojev Kampfzone); (prostor) der Raum, die Großlage, der Großraum

2. delovno, vplivno, veljavnosti: der Bereich, -bereich (delovno Arbeitsbereich, frekvenčno Frequenzbereich, kraja Ortsbereich, kratkovalovno Kurzwellenbereich, nastavitveno Einstellbereich, nazivno Nennbereich, mirovno Ruhebereich, nad ničlo Plusbereich, pod ničlo Minusbereich, zmogljivosti Leistungsbereich, zmrzovanja Gefrierbereich, veljavnosti Geltungsbereich, prepustno [Durchlaßbereich] Durchlassbereich, slušno Hörbereich, spektralno Spektralbereich, temperaturno Temperaturbereich, valovno Wellenbereich, valovno radijske postaje Sendebereich, varnostno Sicherheitsbereich, vplivno [Einflußbereich] Einflussbereich)
matematika definicijsko območje preslikave: Definitionsbereich

3.
merilno območje der [Meßplatz] Messplatz, der [Meßbereich] Messbereich, die [Meßstrecke] Messstrecke
nevarno območje/območje nevarnosti die Gefahrenzone, der Gefahrenbereich
zbirno območje (redišče, zaledje) geografija das Einzugsgebiet
zaprto/prepovedano območje der Schutzbereich, die Sperrzone, der Sperrbereich, das Sperrgebiet
carine prosto območje der [Zollausschluß] Zollausschluss
| ➞ → področje, prostor

oborožit|ev ženski spol (-ve …) die Rustung, die Bewaffnung; das Rüstungspotential; Rüstungsgüter množina; živalstvo, zoologija die Wehrhaftigkeit
povečevati oborožitev aufrüsten
zmanjševati oborožitev abrüsten
spremeniti oborožitev umrüsten
izdatki za oborožitev množina Rüstungsausgaben množina
dogovor o nadzoru nad oborožitvijo die Rüstungskontrollvereinbarung
nadzor nad oborožitvijo die Rüstungskontrolle

observātiō -ōnis, f (observāre)

1. opazovanje, zaznava(nje), zapažanje: Pl., Val. Max. idr., siderum Ci., valetudo sustentatur notitiā sui corporis et observatione, quae res prosint aut obsint Ci.; kot lastnost = opazovalna zmožnost, dar opazovanja: Plin.

2. metaf.
a) upoštevanje dolžnosti = izpolnjevanje (izvrševanje) dolžnosti (pravil), dolžnosti (pravilom) primerno ravnanje: in bello monendo Ci.
b) pozornost do drugih, spoštovanje, spoštljivost, spoštljiv odnos, čislanje: divina, Christianitatis Cod. Th., religionibus observationem reddere Val. Max.
c) pozornost na kaj = nadzor nad čim, nadziranje, upoštevanje, izpolnjevanje: dierum Gell., in observatione est, ut … Plin. pazi (gleda) se na to, da … ; meton. upoštevanje, pravilo, vodilo: parva Q., sermonis antiqui Suet., observationem hanc M. Tullii aspernari Gell., dare observationes aliquas coquendi Plin.

obsiegen zmagati (über nad)

ob-stupēscō (tudi obstipēscō) -stupuī (-stipuī) (ob in stupēscere)

1. postati (biti) omamljen, (o)dreveneti, otrde(va)ti: Ter., Varr., Sen. rh., Plin. idr., terrore obstipuerant animi multitudinis L., obstipui, steteruntque comae V., dentes obstupescent tui Vulg. bodo postali topi.

2. osupniti, ostrme(va)ti: Pl., Ter., O., Ap., Val. Max. idr., obstupescent posteri triumphos audientes tuos Ci., obstipuit visu Aeneas V., obstupuerant ad (ob, nad) magnitudinem pristinae eius fortunae L.; s splošnim acc.: infert et alia, quae (nad čimer) multo grandius obstupesceas Cass.

obup moški spol (-a …) die Verzweiflung, (izguba poguma) die Entmutigung
obup nad samim seboj die Selbstaufgabe
spraviti/spravljati v obup zur Verzweiflung bringen
dejanje obupa die Verzweiflungstat
živ obup! es ist zum Verzweifeln!/Jammer und Schade!

obupajoč

obupajoč nad desesperado de

obúpati désespérer (de); se désespérer (de)

obupati nad ozdravitvijo désespérer de la guérison

obúpati (-am) | obupávati (-am) perf., imperf.

1. avvilirsi, scoraggiarsi, perdersi d'animo

2. disperare, essere in preda alla disperazione:
zdravniki so obupali nad njim i medici lo hanno spacciato pog.

očáran charmed; fascinated, spellbound; captivated; under a spell; enchanted; bewitched

biti očáran to be enchanted (nad kom with someone), nad čem at something
ves očáran pogovorno smitten (od with)

očí eyes pl; (vid) eyesight

med štirimi očmi in private, face to face
pred mojimi očmi before my eyes, in my sight, in my presence
zaradi vaših lepih očí for your blue eyes
boleče očí sore eyes, (od prenapenjana) eye strain
barva očí colour of the eyes
velike in okrogle očí saucer eyes
plamteče (krmežljave, izbuljene) očí flashing (bleary, blear, goggle) eyes
suhe (solzne) očí dry (tearfilled) eyes
na lastne očí, z lastnimi očmi with one's own eyes
prav pred njenimi očmi before her very eyes
slabe očí weak eyes
z odprtimi očmi with open eyes
ki ima dobre (risje) očí keen-eyed (lynx-eyed)
kot bi z očmi trenil (kot bi mignil) in the twinkling of an eye, in a flash
paša za očí a sight for sore eyes, a delightful sight
očí so mu bolj lačne kot želodec his eyes are bigger than his belly
same očí in ušesa so ga he is all eyes and ears, he is all attention
z očí brati komu to guess by someone's look, to anticipate someone's wishes
to bíje v očí it offends the eye
to bôde v očí that strikes (ali catches) the eye
gledati smrti v očí to look death in the face
gledati na kaj z drugimi (drugačnimi) očmi to take a different view of something
imeti dobre (slabe) očí (vid) to have good (bad) eyesight
imeti pred očmi to have (ali to bear, to keep) in mind (ali in sight, in view)
vse solzne očí je imela her eyes brimmed with tears
imeti stalno kaj pred očmi not to lose sight of something
imeti očí za lepo(to) to have an eye for the beautiful
imej odprte očí! (pazi se!) keep your weather eye open!
očí si izjokati to cry one's eyes out
očí si drug drugemu izpraskati to scratch each other's eyes out
ne hodi mi pred očí! keep out of my way!, arhaično begone!
izgubiti iz očí to lose sight of, to lose track of
ne izpustiti iz očí to keep one's eye on
ne izpustim ga iz očí I keep an eye on him, I don't trust him out of my sight
povsod imeti svoje očí (figurativno) to have eyes at the back of one's head
mencati, meti si očí to rub one's eyes
napenjati očí to strain one's eyes
izgini mi izpred očí! get out of my sight!
nasuti komu peska v očí (figurativno) to throw sand (ali dust) in someone's eyes, to bamboozle someone, to hoodwink someone
odpreti komu očí to open someone's eyes, to undeceive someone
to mi je odprlo očí that was an eye-opener for me
očí se mi odpirajo (figurativno) I begin to see now
očí sem mu odprl (figurativno) I opened his eyes for him
široko odpreti očí to open one's eyes wide, to be all eyes
očí so se mu odprle (figurativno) the scales fell from is eyes
pojdi mi izpred očí! get out of my sight!, arhaično begone!
premeriti koga z očmi to eye from head to foot
to pada v očí that leaps to the eye, that hits you in the eye
pasti očí na čem to feast one's eyes on something
pokvariti si očí to spoil one's eyes
povesiti očí to look down
v očí mi je padlo it struck me
ne pridi mi spet pred očí! don't show yourself here again!
to ti povem med štirimi očmi this is for your private ear
z očmi je preletel vrt he cast a glance over the garden
streljati z očmi (figurativno) to shoot glances (na at)
očí si treti to rub one's eyes
upreti očí v to fix one's eye upon, to look fixedly at
škiliti z očmi to squint, to be squint-eyed
očí se mi solzé my eyes are running
kot bi z očmi trenil in the twinkling of an eye, in a trice, in a flash
svojim očem ne verjamem I don't believe my eyes
komaj verjamem svojim očem I can hardly believe my eyes, I can hardly believe my own eyes
stopiti komu pred očí (figurativno) to face someone
vreči očí na to have an eye for
z lastnimi očmi videti to be an eyewitness
na očeh se mu vidi, da je lopov his eyes show him up for the rogue he is, arhaično bespeak him a rogue
od teme se ne vidi prsta pred očmi it is pitch-dark
videl sem mu na očeh, da laže I could see (ali I saw) from his face that he was lying
na lastne očí sem to videl I saw it with my own eyes
zapreti očí to close one's eyes
preteklo noč nisem mogel zatisniti očí last night I couldn't sleep a wink
zavezati komu očí to hoodwink someone, to blindfold someone
zatisniti očí ob, nad (spregledati) to shut one's eyes to, to turn a blind eye to, to condone, to connive at, to wink at
zapirati očí pred čem to close one's eyes to something
vrana vrani ne izkljuje očí one crow does not peck out another crow's eyes
daleč od očí, daleč od srca out of sight, out of mind

odd¹ [ɔd] pridevnik (oddly prislov)
odvečen; lih, neparen, presežen, brez para, nadštevilen; priložnosten, prigoden; čuden, nenavaden, čudaški

an odd fish (ali fellow, stick) čudak
odd jobs priložnostni opravki, drobna dela
odd man priložnostni delavec
the odd man človek z odločilnim glasom (pri enakem številu glasov)
odd man out človek, ki je ostal brez para
odd and even igra na par in nepar
at odd moments (ali times) priložnostno, tu in tam
odd number liho število
odd months meseci, ki imajo 31 dni
odd years leta z lihim številom dni
twenty odd years nekaj čez dvajset let
it cost 5 pounds odd stalo je nekaj nad 5 funtov
ekonomija odd lot slab borzni zaključek; ameriško malenkostna množina

ōdī (pf. starega glag. odiō -īre sovraštvo naperiti na koga; prim. fŏdiō, pf. fōdī), inf. odisse, pt. fut. ōsūrus, poleg tega dep. pf. ōsus sum (neprijetno mi je), v. defectivum (prim. lat. odium, gr. ὀδύσσομαι črtim, srdim se)

1. sovražiti, mrziti, črtiti (naspr. amare, diligere, alicui favere et cupere): odi et amo Cat., oderint, dum metuant Suet., neque studere neque odisse S., o. vitam, lucem O., quae modo voverat, odit O. ne mara, se odisse O. nezadovoljen biti sam s seboj, odisse tribunos L. dati duška svojemu sovraštvu do tribunov, znesti se nad tribuni, odi (sc. Romanos) odioque sum (= pass. glag. odisse) Romanis L.; o neživih stvareh: aeque (sc. cucurbitae) hiemem odere, amant rigua et fimum Plin.; z inf. (= nolle): oderunt (ne marajo) peccare boni virtutis amore H., inimicos semper osa sunt optuerier (= obtueri) Pl.; z ACI: ferro laedi vitalia odit (sc. balsamum) Plin.; abs.: odisse (naspr. amare ali favere) Ci., (naspr. timere) T. idr.

2. metaf. ōdī ne godi mi, ni mi po godu kaj, ne vidim rad česa, mrzi mi kaj: Pl., Plin., illud rus male odi Ter., Persicos apparatūs H., odi late splendida, cum cera vacat O., odit amor inertes O.

Opomba: Pr. odio: Tert., odis: Ambr., cj. pr. odiant: Arn., impf. odiebant: Arn., fut. odies, odiet: Tert., Hier., imp. odite, odito: Vulg., pt. pr. odientes: Vulg., Tert., pt. fut. act. oditurus: Tert., gerundium odiendi: Ap., pr. pass. oditur: Vulg., Tert., Hier., inf. pr. pass. odiri: Cass.; nenavadni pf. odivi: Vulg., odivit: Antonius ap. Ci.; pf. dep. ōsus sum in pt. pf. ōsus: Caius Gracchus ap. Tert., Pl., Sen. rh., Gell., pt. fut. act. osūrus: Gell.; coniugatio periphrastica: si osurus esset Ci. ko bi črtil.

odstranjeval|ec moški spol (-ca …) der Entferner (kožice nad nohtom Nagelhautentferner, laka Lackentferner, laka za nohte Nagellackentferner)
odstranjevalec koščic der Entkerner