-
brez primere stalna zveza (o poudarjanju visoke stopnje) ▸
példátlan, példa nélküli, párját ritkító [samo v pozitivnem kontekstu]škandal brez primere ▸ példátlan botrány
cinizem brez primere ▸ példátlan cinizmus
sramota brez primere ▸ példátlan szégyen
spektakel brez primere ▸ párját ritkító látványosság
Že misel na kaj takega je bila politična predrznost brez primere! ▸ Már erre gondolni is példátlan politikai merészséget jelentett!
Da se mu je posrečil podvig brez primere, je začel spoznavati šele med novinarsko konferenco. ▸ Csak a sajtótájékoztatón kezdett rájönni, hogy példátlan teljesítményt ért el.
-
Britanija samostalnik
1. (Velika Britanija) ▸ Nagy-Britannia, Britannia
Se bodo odnosi med Britanijo in ZDA spremenili? ▸ Megváltoznak-e a brit–amerikai kapcsolatok?
Vsako leto v Britaniji izdajo uradno statistiko o kriminaliteti. ▸ Nagy-Britanniában minden évben kiadják a hivatalos bűnügyi statisztikákat.
Sopomenke: Velika Britanija
2. zgodovina (rimska provinca) ▸ Britannia
V severni provinci Britaniji se staroselska plemena, med katerimi so najbolj divji in neustrašni bojevniki Pikti, vse bolj upirajo zavojevalcem. ▸ Britannia északi tartományában az őslakos törzsek, köztük a legvadabb és legbátrabb harcosok, a piktek egyre nagyobb ellenállást tanúsítanak a betolakodókkal szemben.
-
brk samostalnik
(posamezna kocina ali podoben izrastek) ▸ bajusz [állatoknál, főleg némely halaknál]
Sekretar je zelo mršav maček, ki ima le še dva brka, na vsaki strani smrčka po enega. ▸ A titkár egy szikár macska, akinek már csak két szál bajsza van, a pofácskája mindkét oldalán egy-egy.
Na dnu je ležalo nekaj velikih rib, med njimi som z dolgimi brki, sivim telesom in rjavimi progami. ▸ A tófenéken több nagy hal feküdt, köztük egy hosszú bajuszú, szürke testű, barna csíkos harcsa.
Povezane iztočnice: brčica
-
brouille [bruj] féminin razprtija, spor
être en brouille avec quelqu'un biti sprt, skregan s kom
mettre la brouille entre deux personnes zanetiti spor med dvema osebama
-
Bructerī -ōrum, m Brukterci, staro ger. ljudstvo med Lipo in spodnjo Emso: Vell., T., Plin. iun. (z gen. Bructerûm); sg. (kolekt.) Bructerus -ī, m Brukterec: Cl., Sid.; adj. Bructerus 3 brukterski: ea virgo (Veleda) nationis Bructerae T.
-
Bruder, der, (-s, Brüder) brat, ironisch bratec, unter Brüdern med brati; Bruder Leichtfuß lahkomiselnež; Bruder Lustig veseljak; warmer Bruder topli brat
-
bruire* [brɥir] (le nedoločnik in impf.) verbe intransitif šelesteti, šumeti, vršeti; brneti; (para) sikati
le vent bruissait dans les feuilles veter je šumel med listjem
-
brutto
A) agg.
1. grd, oduren:
una brutta donna grda ženska
un brutto romanzo slab roman
brutto cattivo! ti grdoba!
brutto bugiardo! lažnivec grdi!
brutto odore odvraten vonj
brutto tempo grdo vreme
brutta notizia slaba novica
brutta ferita grda rana
brutto male evfemistično tumor
brutto scherzo neslana šala
brutto momento slab, neprimeren trenutek
brutta copia osnutek, koncept
brutte carte slabe karte
2. pren.
fare una brutta figura osmešiti se, slabo se odrezati
avere una brutta cera slabo izgledati
vedersela brutta biti v škripcih
farla brutta a qcn. grdo jo zagosti komu
con le brutte zgrda, grobo
passarne delle brutte biti v težavah, preživljati hude čase
3. (moralno) grd, slab:
un brutto vizio grda razvada
una brutta azione grdo dejanje
B) avv.
guardare brutto grdo, hudo gledati
C) m
1. grdo:
distinguere il bello dal brutto razlikovati med lepim in grdim
2. slabo, oblačno vreme:
la stagione volge al brutto vreme se kvari
fa brutto slabo vreme je
3. (izraža nekaj negativnega)
il brutto è che težava je v tem, da
ha di brutto che njegova napaka je v tem, da
4. (f -ta) grd, neprikupen človek:
i belli e i brutti lepi in grdi
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
-
bucca (būca) -ae, f (prim. gr. βύκτης tuleč, lat. būcina)
1. (napeto) lice (genae lice kot del obraza): Pl., Varr. fr., Pers., Iuv. idr., erant illi fluentes... buccae Ci., quin Iuppiter illis ambas iratus buccas inflet H., extenti buccarum sinus Plin. (o regljavih žabah), gemina quaedam buccarum inanitas Plin., durae buccae fuit Petr.; preg.: dicere (garrire, loqui, scribere), quidquid (quod) in buccam venerit Ci. ep., Mart., Aug. in elipt.: quidquid in buccam Ci. ep. kar pride komu na jezik (na misel).
2. met.
a) vulg. grižljaj, zalogaj: bucca panis Petr., Mart. ali placentae Mart.
b) (o osebah) kdor napihuje lica, licman, napetoličnež. α) cornicen: Iuv. β) o slabem odvetniku, ki se med govorom smešno razvnema: Iuv. γ) = zajedavec, prisklednik, skledolizec: Petr.
-
buffer [bʌ́fə] samostalnik
železnica odbojnik, odbijač, blažilec; puška, pokalica
sleng starokopitnež
navtika, sleng krmarjev pomočnik; fante
old buffer stari bedak
buffer state nevtralna državica med dvema sovražnima državama
-
bukov pridevnik1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸
bükk, bükkfabukov štor ▸ bükkfatuskó
bukov list ▸ bükkfalevél
bukov žir ▸ bükk-makk
bukov les ▸ bükkfa
bukov hlod ▸ bükkfarönk
bukova drva ▸ bükk tűzifa
bukova veja ▸ bükkfaág
bukov plod ▸ bükktermés
bukov gozd ▸ bükkfaerdő
bukovo drevo ▸ bükkfa
bukovo poleno ▸ bükkfahasáb
bukov drogovnjak ▸ bükkfacsemete
Hodimo po prelepi naravi, med hrastovimi in bukovimi gozdovi, ki v višjih legah preidejo v smrekove in borove gozdove. ▸ A csodálatos természetben sétálunk, magasabban a tölgyeseket és a bükkfaerdőt fenyvesek váltják fel.
2. (izdelan iz bukovega lesa) ▸
bükkbukov briket ▸ bükkfa brikett
bukov furnir ▸ bükkfa furnér
bukov parket ▸ bükkparketta
3. (o barvi) ▸
bükkbukova barva ▸ bükkszín
4. neformalno, izraža negativen odnos (neumen; trapast) ▸
fafejű, tuskóSong Meiling je pojasnila, da ima njen bukovi soprog približno toliko inteligence, karizme in voditeljskih lastnosti kot molzna krava. ▸
kontrastivno zanimivo Song Meiling elmondta, hogy fafejű férjének intelligenciája, karizmája és vezetői képessége annyi, mint egy fejőstehéné.
-
bump2 [bʌmp]
1. prehodni glagol
udariti, treščiti, močno suniti, zadeti, raniti; prehiteti (čoln pri tekmi)
ameriško, sleng obstreljevati
2. neprehodni glagol (against, on)
zaleteti se; suvati; drdrati (voz); bukati (kot bukač) (from)
izriniti
bump race veslaška tekma med univerzama Oxford in Cambridge
to bump off ameriško, sleng nasilno odstraniti, ubiti
-
burdō -ōnis, m (najbrž osko-umbr.) mezeg, križanec med žrebcem in oslico (mulus je križanec med oslom in kobilo): Ulp. (Dig.), Vulg. — Kot priimek Burdō -ōnis, m Burdon, npr. Iulius Burdo T. — Soobl. burdus -ī, m: Acr.
-
Burgundiōnēs -um, m: Plin. ali Burgundiī -ōrum, m: Amm. Burgundci, gotsko ljudstvo; vzhodni Burgundci so prebivali med Odro in Vislo, zahodni pa ob gornjem Menu; sg. kolekt. Burgundiō -ōnis, m Burgundec: Sid.; adj. Burgundiōnēs equī burgundski konji, burgundci: P. Veg.
-
Bȳzācium -iī, n (Βυζάκιον) Bizakij, afr. pokrajina med reko Tritonom in Malo Sirto: Varr., Plin. Od tod adj.
1. Bȳzācēnus 3 (Βυζακηνός) bizaški: provincia Cod. Th., Cod. I.; subst. Bȳzācēnī -ōrum, m Bizakijci, preb. Bizakija: Cod. Th., Prob. (Bizaceni).
2. Bȳzācius 3 bizaški: rura Sil.
-
cacciare
A) v. tr. (pres. caccio)
1. loviti:
cacciare le lepri loviti kunce; ekst. goniti, preganjati
2. odgnati, odganjati; zapoditi (tudi pren.):
cacciare la malinconia odganjati otožnost
cacciare qcn. a pugni e calci koga zapoditi z udarci in brcami
3. spraviti, spravljati; dati, dajati; vtakniti, vtikati:
cacciare qcn. in prigione vtakniti koga v ječo, koga spraviti za zapahe
cacciare le mani in tasca roke dati v žep
dove hai cacciato gli occhiali? kam si spravil očala?
cacciare qcs. in testa a qcn. komu kaj vtepsti v glavo
4. potegniti, potezati:
cacciare (fuori) il coltello potegniti nož
cacciare un grido zakričati
B) v. intr. iti na lov
C) ➞ cacciarsi v. rifl. (pres. mi caccio) vriniti, vrivati se; mešati se:
cacciarsi tra la folla pomešati se med množico
cacciarsi nei pasticci v težave zabresti; ekst. skriti se:
dove ti eri cacciato? kam si se skril?
-
cacio m (pl. -ci) toskansko sir:
essere alto come un soldo di cacio biti pedenj mož
gli è caduto il cacio sui maccheroni pren. sekira mu je padla v med
essere pane e cacio pren. biti kot rit in srajca
-
Cadmus -ī, m (Κάδμος = vzhodnik, iz hebr. kadema = jutrova dežela) Kadem,
1. samogovoreče ime fen. priseljencev v Beotiji; poseb. Kadem, mitološki sin fen. kralja Agenorja, ki je med iskanjem svoje sestre Evrope prišel v Beotijo in tam ust. Kadmejo; s seboj je prinesel fen. črkopis, iznašel topljenje rude in se nazadnje spremenil v kačo: Ci., H., O. idr.; Cadmi soror O. = Evropa kot del sveta, Cadmi nigellae filiae ali Cadmi filiolae atricolores Aus. (o Kadmovih črkah). Od tod adj.
a) Cadmēus 3 (Καδμεῖος) Kadmov, kademski: Thebae Pr. ker jih je ust. Kadem, mater (= Agaue Agava, Kadmova hči) Tib., Sen. tr., cistae Sen. tr. bakhovski (ker je Bakh Semelin sin, torej Kadmov vnuk); pesn. = α) tebanski: Dirce Lucan., iuventus Stat. β) feniški (ker je bil Kadem Feničan): Tyros Pr.; od tod γ) kartažanski: genus, manus, stirps Sil. Subst. Cadmēa -ae, f (sc. arx) Kadmeja, trdnjava v Tebah, ki jo je dal zgraditi Kadem: N.
b) Cadmēius 3 (Καδμήϊος) Kadmov, kademski: Ino Sen. tr., genetrix (= Agaue) Stat., heros (= Tebanec Polynices) Stat., seges Val. Fl. zmajevi zobje, ki jih je posejal Kadem.
c) pesn. Cadmēis -idis ali -idos, acc. -ida, f (Καδμηΐς) kademska, Kadmova, tebanska: arx, domus, matres O.; subst. Kadmovka, Kadmova hči = Semele ali Ino O. = Agaue Ps.-V. (Cul.) = Agaue, Ino in Autonoe Sen. tr. — Subst. Cadmogena -ae, f (Cadmus in genere = gīgnere) Kadmova rojenka (hči): Semela Acc. fr.
2. Kadem iz Mileta, logograf in eden prvih gr. prozaikov (malo pred perz. vojnami): Plin.
3. kruti rabelj v Horacijevem času: cives tradere Cadmo H.
4. karsko gorovje: Plin.
-
cadus -ī, m (gr. κάδος iz hebr. kad, prim. sl. kad -i, f) prsten vrč stožčaste oblike, poseb. za vino: Pl., vina cadis onerarat Acestes V., cadi fragiles O.; met. vino: H., Tib. Kot posoda za olje, sočivje, smokve idr.: Plin., za med, denar: Mart., za pepel umrlih = pepelnik, žara: ossa lecta cado V., kot lonec za cvetice: Plin., kot posoda za rabo pri žrtvovanju: cadus ligneus Aur., kot votla mera za tekočine = 12 kongijev ali 72 sekstarijev: Luc. fr., Varr. fr. (oba z gen. pl. cadûm), Vulg.
-
caeles -litis, abl. sg. -e, gen. pl. -um (caelum2) nebeški (= ki biva v nebesih); o bitjih: di Enn. ap. Ci., agricolae (= Ceres in Bacchus) Tib., Venus Ap., deus Amm.; kot subst. masc. nebeščan, bog, božanstvo: caeles novus ali recens O. = med bogove sprejeti cesar, poboženi cesar; večinoma v pl.: rex caelitum H., caelitibus fecisse metum O., quaecumque feret voluntas caelitum Cat.; o rečeh: regna O., aula M., mensa Paul. Nol.