Franja

ko konj. (v odvisnih stavkih)

1. (v časovnih stavkih za izražanje)
a) (sočasnosti) quando:
ko se je prebudil, je stalo sonce že visoko quando si svegliò il sole era già alto
b) (predhodnosti) (non) appena:
brž ko prideš domov, mi piši non appena sei a casa scrivimi
c) prej ko (zadobnosti) prima che, prima di:
za novico sem zvedel, še prej ko sem se vrnil ho saputo la notizia prima di tornare
č) medtem ko (za poudarjanje nasprotja med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka) mentre, invece:
lani je imela industrija precej težav, medtem ko je letos položaj precej boljši l'anno scorso l'industria si trovava in difficoltà, mentre quest'anno la situazione è notevolmente migliorata

2. (v vzročnih odvisnikih) quando, dato che, visto che, dal momento che:
kaj bi tajil, ko pa je res perché insisti nel negare, quando è vero

3. knjiž. (v pogojnih stavkih s pogojnim naklonom; če) se:
ko bi se fant malo učil, bi bil zdelal se il ragazzo avesse studiato un po', avrebbe passato la classe
(za izražanje želje ali omiljenega ukaza) kaj ko bi poslali po zdravnika? e se mandassimo per il medico?

4. knjiž. (v dopustnih odvisnikih; čeprav) benché, quantunque, sebbene; anche se:
ko bi tudi imel, tebi ne bi dal anche se avessi, a te non darei

5. knjiž. ko da, kot da, kakor da (v primerjalnih odvisnikih) come se:
odskočil je, ko da bi ga kača pičila fece un salto, come se l'avesse morso una serpe

6. (v primerjalnih odvisnikih za izražanje sorazmernosti) più... più, più... meno:
bolj ko vpije, manj ga poslušajo più lui sbraita e meno gli danno ascolto
dalj ko je bral, bolj ga je povest zanimala più leggeva e più il racconto lo avvinceva

kofein moški spol (-a …) das Koffein
vsebujoč kofein koffeinhaltig
z malo kofeina koffeinarm

kokodajc moški spol (-a …) ➞ → kokodajs
figurativno velik kokodajc, pa malo jajc viel Lärm um nichts

količkaj [ó] (vsaj malo) ein wenig; (za silo) irgendwie

kolikor mogoče [ó]

1. (v mejah možnosti) [soweit] so weit wie möglich, [soweit] so weit als möglich
kolikor mogoče malo [sowenig] so wenig wie möglich

2. (karseda) möglichst, so … als möglich, so … es geht (dobro/veliko/hitro möglichst gut/ viel/schnell, so gut/viel/schnell als möglich, so gut/viel/schnell es geht), (kar naj-) (hitro schnellstmöglich)

3. (nadvse) denkbar

konkurírati to compete (z with, za for); to enter into competition, to compete with someone for something

on uspešno konkurira z drugimi tvrdkami he successfully competes with other firms
malo dežel more konkurírati s Francijo v izvozu vina few countries can compete with France in the export of wine
medsebojno si konkurírati to compete with one another

Konzept, das, (-/e/s, -e) zasnova, zamisel, koncept; aus dem Konzept bringen spraviti iz tira; aus dem Konzept kommen zmesti se; das Konzept verderben pokvariti igro; nicht in das Konzept passen figurativ ne biti (niti malo) pogodu/všeč

zajtrkuj kot kralj, kosi kot meščan, večerjaj kot berač frazem
(zajtrkuj obilen obrok, kosi srednje veliko, večerjaj pa malo) ▸ Úgy reggelizz, mint egy király, úgy ebédelj, mint egy polgár, úgy vacsorázz, mint egy koldus.

kot konj.

I. (v stavku)

1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
(za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso

3. (za izražanje podobnosti) come, da:
bel kot sneg bianco come la neve
vede se kot gospodar si comporta da padrone
dela kot črna živina lavora come un negro

4. (za izražanje približne podobnosti) come:
sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
počuti se kot prerojen si sente come rinato

5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?

6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica

7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore

II.

1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
a) come:
obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
b) di quanto, di quel che; come:
pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
c) kot da come se, come:
vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
č) kot če se non:
odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
d) kot (... tako) come (... così):
kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
(za izražanje primerjave sploh) come:
pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi

2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame

Kram, der, (-/e/s, ohne Plural) roba, krama, šara; figurativ ta hudič (der ganze Kram ves ta hudič); vse skupaj; den ganzen Kram hinwerfen dvigniti roke od (česa); den Kram satt haben biti vsega sit; nicht in den Kram passen ne biti niti malo pogodu/všeč, zelo narobe hoditi

kramljáti to chat; to have a chat (s kom with someone)

malo kramljáti s kom to have a cosy chat (ali pogovorno to have a chinwag ali natter) with someone

krátak -tka -o, krȁtak -tka -o, krátak kràtka kràtko, dol. krâtkī -ā -ō, kràtkī -ā -ō, komp. krȁćī -ā -ē kratek: -i spoj kratki stik; kratak postupak; biti kratka vida; -a pamet; biti kratak za što, da što učini biti prekratek, nesposoben za kaj; biti kratkog veka malo časa živeti; za ovo su vam kratki rukavi temu niste dorasli, niste kos; u laži su -e noge laž ima kratke noge; ispričati što u -im crtama

krátko short; briefly

na krátko in a few words, in short
da na krátko povem to sum up, to be brief, in brief, briefly told, to put it briefly
jaz te krátko malo ne razumem I do not understand you at all

krátko adv. brevemente, in breve; muz. staccato;
kratko in malo ne verjeti non credere affatto
pog. pren. biti kratko nasajen essere di malumore, avere la luna di traverso
lingv. kratko naglašen samoglasnik vocale con accento breve
kratko ostriženi lasje zazzera

krátkomálo, krátko málo bref, en un mot, en somme

vas kratkomalo ne razumem je ne vous comprends pas du tout

kr̀čma ž, kȑčma ž krčma: krčma "Zlatna kapljica"; na njemu je ostala krčma on bo dal za nov liter; prodavati na -u prodajati na malo

kuhinjska sol ženski spol das Kochsalz
z veliko/malo kuhinjske soli kochsalzreich/kochsalzarm
raztopina kuhinjske soli die Kochsalzlösung

Kummer, der, (-s, ohne Plural) žalost; figurativ skrbi; Kummer und Sorge žalost in skrbi; Kummer und Not skrbi in težave; Kummer haben imeti skrbi; Kummer machen delati skrbi; seinen Kummer im Alkohol ertränken utapljati skrbi/žalost v alkoholu; aus Kummer od žalosti; jemandem wenig Kummer machen malo skrbeti (koga), biti najmanjša skrb (komu); mein kleinster/geringster Kummer moja zadnja skrb; seinen Kummer abladen olajšati se

lad [læd] samostalnik
fant, mladenič
škotsko dvorilec, dragi
pogovorno odločnež

he is a bit of a lad je malo vetrnjaški

lado moški spol (leva ali desna) stran; poteza v obrazu; pokrajina, dežela, (prost) prostor

el buen lado prava stran (blaga)
lado flaco (débil) slaba stran
dar de lado a uno komu hrbet obrniti
dar mucho lado a alg koga visoko ceniti
dejar a un lado, dejar de lado ob strani pustiti, izpustiti, ne omeniti
echar por otro lado drugo pot ubrati
hacer lado prostor napraviti
hacerse a un lado na stran stopiti
ir lado a lado vštric iti
voy a su lado grem k njemu
mirar de (medio) lado po strani (pisano) gledati
al lado zraven
a un lado v (na) stran, ob strani
¡bromas a un lado! šalo vstran!
al lado de a/c zraven, ob
al otro lado, del otro lado na drugi strani, na prejšnji strani
de mi lado na moji strani
del lado de acá (de allá) na tej (oni) strani
de uno y de otro lado z obeh strani
tacones de medio lado pošvedrane pete
por este lado v tem pogledu
por otro lado na drugi strani, nasprotno
todo tiene su lado bueno y su lado malo vsaka medalja ima dve plati
tener buenos lados imeti dobre pomagače
por (en, de) todos lados povsod, na obeh straneh, z vseh strani