Franja

črepínja tiesto m

črepinje pl pedazos m pl; (lončena) cacharro m; (porcelan, steklo) añicos m pl; (lobanja) craneo m

čreslén

čreslena kislina ácido m tánico; kem tanino m

čŕka letra f ; tipo m ; carácter m (de letra)

mala črka (letra) minúscula f
vélika črka (letra) capital f (ali mayúscula f)
latinske črke caracteres m pl latinos
tiskane črke letras de imprenta
začetna črka inicial f
mastna črka (tisk) negrilla f
po črki (dobesedno) literalmente; al pie de la letra
do zadnje črke hasta la última letra
pisana (ulita) črka letra de mano (de molde)

čŕn negro

črna borza mercado m negro; fam estraperlo m
črn dan día m nefasto (ali fatal)
črna kava café m solo (ali puro ali sin leche)
črni kontinent continente m negro
črna (garjava) ovca oveja f negra
črna (objavna) deska (tabla) tablón m de anuncios
črna vojska milicia f territorial (ali provincial)
črn kruh pan m moreno
v črnem (v žalovanju) de luto
oblečen (obleči se) v črno vestido (vestirse) de negro
črno bel tisk impresión f (en) blanco y negro
črn zakol sacrificio m (de reses) clandestino
na črno (za)klati sacrificar (ali matar) reses clandestinamente
na črno delati trabajar clandestinamente
na črno trgovati estraperlear
kupiti (prodati) na črni borzi comprar (vender) de estraperlo
delati kot črna živina trabajar como un negro
videti vse črno verlo todo negro; ser pesimista
zadeti v črno (v cilj) dar en el blanco

črpálen

črpalna naprava (kolo s črpali) noria f; rosario m (de cangilones)

črpálka (za kalo, avto itd.) bomba f

zračna črpalka bomba de aire (ali neumática); máquina f neumática
bencinska črpalka (postaja) puesto m distribuidor de gasolina; surtidor m de gasolina (A tudi de nafta)

čŕv gusano m ; med (na prstu) panadizo m

glodajoč črv (fig) gusano m roedor
razjeden od črvov agusanado

čúdežen milagroso; prodigioso

čudežen otrok niño m prodigioso
čudežna dežela país m de las maravillas
čudežna moč virtud f milagrosa
čudežna prikazen (rel) aparición f milagrosa

čústven lleno de sentimiento; sentimental

čustven človek hombre m sentimental

čút sentido m ; sentimiento m

šesti čut (fig) el sexto sentido
čut dolžnosti (odgovornosti) el sentimiento del deber (de la responsabilidad)
otientacijski čut sentido m de la orientación
umetniški čut sentido artístico
zdrav čut sentido común

čúten sensual ; (telesen) físico; material ; (nasladen) voluptuoso ; (občutljiv) sensible

čutni svet mundo m material (ali sensual)
čutna naslada goce m sensual

čuváj guarda m ; vigilante m

gozdni (lovski, poljski) čuvaj guarda m forestal (de caza, de campo)
nočni čuvaj (v Španiji) sereno m; vigilante m nocturno
železniški čuvaj (progovni) guardavía m, (zaporničar) guardabarrera m

D, d četrta črka lat. abecede. Kratica za razne besede:

1. D. = Decimus (rimsko ime).

2. a. d. = ante diem.

3. D. M. = Diis Manibus.

4. D. D. = dono dedit ali donum dedit.

5. D. D. D. = dat, donat, dedicat. — Kot številka nam. IↃ (polovica od ⅭIↃ) = 500.

dajálnik dativo m

dajalniški predmet complemento m indirecto

daljíca

daljica AB segmento m rectilíneo AB

daljínski de (ali a) distancia

daljinsko ogrevanje calefacción f a distancia
daljinski polet vuelo m a gran distancia
daljinsko usmerjen teledirigido

dalmatino, dálmata dalmatinski, dalmatski

dalmatino m Dalmatinec

Dalmatínec, Dalmatínka; dalmatínski dalmatino (m) , -na (f) ; dálmata (m, f)

dalmatinski jezik dalmático m

dāmmula (slabše dāmula) -ae, f (demin. dām[m]a) jelenček, srnica: Ap., Vulg.

damnō -āre -āvī -ātum (damnum) koga oškodovati, poseb. pa

1. jur. kaznovati, (po)grajati koga zaradi kakega prestopka, obsoditi (obsojati), za krivega spoznati: reus damnatus Ci., absens damnatus est N., damnatum poenam sequi oportebat, ut igni cremaretur C., causa damnata Ci. zavržena, eum inauditum damnare T.; damnari inter sicarios Ci. med morilci, t.j. kot morilec, za umor, toda aliquem pro malo ac noxio d. L. kakor kakega hudobneža in hudodelca; d. lege Iuliā T. ali Pompeiā C. po … Vzrok obsodbe se izraža: z gen. (ki je odvisen od subst. damnum): populus eum sacrilegii damnavit N., damnari furti, iniuriarum, proditionis, ambitūs Ci., maiestatis Ci. zaradi razžalitve veličanstva, falsi damnatus T. zaradi ponarejanja; pren. tudi: d. aliquem stultitiae Ci. razglasiti koga za neumnega; z abl.: damnari eo crimine Ci. na to obtožbo, spričo te obtožbe, damnari crimine regni O., eo nomine damnatus est C. zaradi tega; s preap.: damnari de vi, de pecuniis repetundis Ci., ex Sardinia Ci. zaradi izsiljevanja na Sardiniji, propter eam vim iure damnari Ci., ob annonam compressam L., ob saevitiam T.; z inf. pf.: contra edictum fecisse damnabere Ci. češ da si … , pecuniam egessisse damnati sunt L.; z vzročnim stavkom: damnatus est, quod … (z ind. in cj.; gl. quod). Kazen stoji
a) v gen.: damnari octupli Ci. na osmerno globo, quanti damnatus esset L., d. capitis Ci., N. = capitalis poenae L. ali mortis V. na smrt; pesn.: damnatus longi Sisyphus laboris H. na dolgo delo.
b) v abl.: d. capite (= capitis) Ci., feneratores pecuniā L. na globo, decem milibus aeris L., insigni infamiā Cu., exilio T.
c) redko v dat.: bestiis (= ad bestias) esse damnatum Ap.
č) poklas. s praep.: damnari ad mortem ali ad extremum supplicium T., ad bestias Suet., Icti. na boj z zvermi, in metallum Plin. iun. na delo v rudniku; pesn.: Midas partem damnatur in unam (glede na en del) O.

2. (o tožniku) izvesti, povzročiti obsodbo koga: me ad recuperatores modo damnavit Pl., damnari per iudicem L., C. Licinius Stolo a M. Popilio (na posredovanje, po prizadevanju M. Popilija) suā lege damnatus est L., damnari falso testimonio Ph.

3. pren.
a) dolžnost naložiti (nalagati), obvez(ov)ati: heredes Staberi damnati (sc. po volji zapustnika) populo gladiatores dare H.; posebno pogosto v reklu: voti (redko voto) damnatum esse N., L. obvezan biti v izpolnitev zaobljube (namreč po uslišani prošnji), torej = videti svojo željo izpolnjeno, damnarentur ipsi votorum, quae pro iis suscepissent L. dosegli naj bi to, kar … ; pesn.: vota … agricolae facient; damnabis tu quoque votis V. obvezoval jih boš tudi ti v izpolnitev zaobljub = naklonjen boš … njihovim željam.
b) posvetiti (posvečevati), izročiti (izročati): Proserpina caput damnaverat Orco V. = „je bila za Ork obsodila“ (prim.: Antonius Cyrenensibus damnatur T. Kirencem v dobro), quem damnet labor (sc. leto) V. ki ga boj izroči smrti.
c) obsoditi = zavreči (zametavati), ne odobravati, grajati: damnatura sui non est delicta mariti O., quin te tua numina damnent O., facto damnandus in uno O., damnare consilium Cu., fidem medici Cu. ne prizna(va)ti. — Od tod adj. pt. pf. damnātus 3

1. obsojen: quis te damnatior? Ci. odločneje (huje) obsojen.

2. obsodbe vreden: Pr., Petr., Sil.