Franja

accomunare v. tr. (pres. accomuno)

1. združiti:
accomunare le forze, i beni združiti moči, imetje

2. družiti, biti skupno:
non c'è nulla che ci accomuni nič nas ne druži, nič nimamo skupnega

accorciare

A) v. tr. (pres. accorcio)

1. krajšati, okrajšati:
accorciare una gonna skrajšati krilo
accorciare i tempi di lavorazione skrajšati čas obdelave

2. pren. zmanjšati, odpravljati:
accorciare le distanze odpravljati razlike

B) ➞ accorciarsi v. rifl. (pres. mi accorcio) biti krajši, krajšati se, pešati:
le giornate si accorciano dnevi so krajši
la vista mi si accorcia sempre più vid mi vedno bolj peša

accorder [akɔrde] verbe transitif spraviti v sklad, v soglasje, uskladiti, uglasiti; poravnati (spor); pokloniti, dati; privoščiti, dopustiti; uslišati (prošnjo); pripisovati

s'accorder soglašati, ujemati se, skladati se; harmonirati (avec s); sporazumeti se, zediniti se
accorder un piano, un violon uglasiti klavir, violino
accorder le verbe avec le sujet uskladiti glagol z osebkom
le verbe s'accorde avec son sujet glagol se sklada z osebkom
accorder un crédit, un délai de paiement dovoliti, odobriti kredit, odlog plačila
il lui a accordé la main de sa fille dal mu je hčer za ženo
vous accordez trop d'importance à cette affaire pripisujete preveč važnosti tej zadevi
accorder sa confiance (parlement) izreči zaupnico
accorder la grâce à un condamné pomilostiti obsojenca
accorder des dommages-intérêts prisoditi odškodnino
accorder un congé exceptionnel odobriti izreden dopust
vous m'accorderez que l'été a été exceptionnel strinjali se boste z mojim mnenjem, da smo imeli izjemno poletje
accorder sa main à quelqu'un (snubcu) reči da (ženska)
s'accorder un peu de répit dati si, privoščiti si malo oddiha

accostare

A) v. tr. (pres. accōsto) približati, primakniti, primikati, dati (k):
accostare un mobile al muro primakniti kos pohištva k zidu
accostare una persona ogovoriti nekoga
accostare le imposte pripreti oknice

B) v. intr. navt. približati ladjo z bokom k drugi ladji ali k obrežju

C) ➞ accostarsi v. rifl. (pres. mi accōsto)

1. približati se, stopiti (k), postaviti se (k):
accostarsi al fuoco stopiti k ognju
accostarsi a un'idea, a un partito pren. postati pristaš neke ideje, stranke
accostarsi a un'arte pren. zanimati se za neko vejo umetnosti
accostarsi ai classici pren. lotiti se študija klasikov, poglobiti se v klasike
accostarsi ai Sacramenti relig. pristopiti k zakramentom

2. biti podoben, soroden:
un verde che si accosta all'azzurro zelena, ki prehaja v modro

accoster [akɔste] verbe transitif, verbe intransitif, marine pristati; familier vljudno nagovoriti

le remorqueur accosta le cargo vlačilec je pristal ob tovorni ladji
il a été accosté par un inconnu neki neznanec ga je nagovoril

accoter [akɔte] verbe transitif nasloniti

accoter l'échelle contre le mur nasloniti lestev na zid
s'accoter naslanjati se, sloneti (à, contre, sur na)
s'accoter à un arbre naslanjati se na drevo

accroc [akro] masculin razporek; težava, ovira, incident, nevšečnost; familier pregrešek (proti pravilom); madež, senca (na ugledu)

il y a un accroc dans l'affaire pri stvari je neka težava, stvar ne gre gladko
faire un accroc à son pantalon napraviti si razporek na hlačah, strgati si hlače
l'opération s'est déroulée sans le moindre accroc operacija je potekla brez najmanjše ovire (težave)

accroître* [akrwatrə] verbe transitif povečati, povišati, razširiti

s'accroître postati večji, povečati se, pomnožiti se
accroître ses biens, la production povečati svoje premoženje, proizvodnjo
la tension s'accroît entre les deux pays napetost med državama narašča
le danger d'inflation s'est accru inflacijska nevarnost se je povečala

accueil [akœj] masculin sprejem

centre masculin d'accueil sprejemni center (za begunce, za tujce ipd.)
faire accueil à quelqu'un, à quelque chose sprejeti koga, kaj
faire bon, mauvais accueil lepo, neprijazno sprejeti
le public a fait un accueil enthousiaste à ce film občinstvo je navdušeno sprejelo ta film

accumulō (adcumulō) -āre -āvī -ātum

1. (na)gomiliti,(na)kopičiti: auget, addit, accumulat (acervos pecuniae) Ci., acc. congeriem arenae Plin.; hort. rastline osipavati: arbores, vineas, radices Plin.

2. pren. v preobilni meri nakloniti (naklanjati), podeliti (podeljevati), izkaz(ov)ati, obsuti koga ali kaj s čim, obsipavati koga ali kaj s čim: alienas res L., animam nepotis his donis V., alicui summum honorem O., maximus hic fastis occumulatur honor O., accumulat curas filia meas O. veža, caedem caede acc. Lucr. umor na umor kopičiti. — Od tod adv. pt. pf. accumulātē kupoma, le pren. = v preobilju: omnia ... acc. polliceri Ap., munus hoc accumulatissime tuae largiamur voluntati Corn.

accūrō (adcūrō) -āre -āvī -ātum

1. s skrbjo pripraviti (pripravljati), skrbno opraviti (opravljati), skrbeti za kaj, oskrbeti (oskrbovati), negovati: pensum suum, prandium alicui Pl., melius accurantur, quae consilio geruntur, quam quae sine consilio administrantur Ci.

2. occ. (z osebnim obj.) postreči, pogostiti: remeabo intro, ut accurentur advenientes hospites Pl. — od tod adj. pt. pf. accūrātus 3, adv. -ē skrbno pripravljen, izdelan, skrben, natančen, obširen, podroben (le o stvareh, za označbo oseb: diligens): malitia Pl. premišljena zvijača, oratio Ci., L., sermo, commentationes Ci., accuratius ... dicendi genus Ci., accuratissime litterae Ci. ep., accurationem delectum habere L., accurate aliquem fallere Ter. oprezno, accurate agere, scribere de aliquo Ci., accurate aliquem recipere, habere S., libri minus accurate scripti Macr. manj dobri rokopisi, accuratius aedificare C., de aliquo accuratius loqui cum aliquo Ci., accuratius agere cum aliquo N., L. strožje ravnati, accuratissime accusare aliquem N. zelo strogo, bellum accuratissime administrare Ci.

acontīzō -āre (gr. ἀκοντίζω) šiniti kakor kopje; le pren. (o krvi) pretakati se: ut possit sanguis acontizare per venas P. Veg.

acopos -on ali -um (gr. ἄκοπος) utrujenost in bolečine odganjajoč; le subst.

1. acopos -ī, f
a) (sc. gemma) akop, vrsta kamenja, menda z zlatenkastim kršcem obložen kremenjakov kristal ali kalavec: Plin.
b) (sc. herba) akop, zdravilna zel, sicer imenovana anagyros: Plin.

2. acopum -ī, n (sc. unguentum) lajšalno mazilo: Cels., Plin.

acoquiner, s' [akɔkine] (s)pajdašiti se, družiti se

il s'acuquine avec le premier venu druži se s prvim prišlecem, z lopovi

acqua f voda:
acqua distillata destilirana voda
acqua dolce sladka voda
acqua minerale mineralna voda, slatina
acqua piovana deževnica
acqua potabile pitna voda
acqua salata slana voda
acqua santa blagoslovljena voda
acqua di seltz, acqua gassata sifon
acqua sorgiva, acqua di sorgente, acqua viva voda z izvira
acqua di Colonia kolonjska voda
acqua ossigenata vodikov peroksid
acqua pesante težka voda
acqua ragia terpentinovec
acqua regia zlatotopka
acque di rifiuto odpadne vode, odplake
acque termali termalne vode
passare le acque, far la cura delle acque zdraviti se v toplicah
affogare in un bicchier d'acqua utopiti se v kozarcu vode pren. obupati pred najmanjšo oviro
si assomigliano come due gocce d'acqua podobna sta si kot jajce jajcu
ha l'acqua alla gola voda mu že teče v grlo
la barca fa acqua barka pušča vodo; pren. posli gredo slabo
è come bere un bicchier d'acqua nič lažjega kot to! s tem opravim za malico!
acqua in bocca! nikomur niti besedice!
buttare l'acqua sul fuoco miriti
essere, sentirsi come un pesce fuor d'acqua počutiti se kot riba na suhem
fare un buco nell'acqua, pestar l'acqua in un mortaio, tirar su l'acqua con un paniere truditi se brez učinka, zaman
a fior d'acqua na gladini
frigger con l'acqua skopariti
lavorare sott'acqua spletkariti, rovariti
portar l'acqua al mare vodo nositi v Savo
il sangue non è acqua kri ni voda
stare a pane e acqua živeti ob kruhu in vodi
tirare l'acqua al proprio mulino vleči vodo na svoj mlin
acqua di un diamante čistost, sijaj diamanta
è un farabutto della più bell'acqua šalj. to je malopridnež kot le malokdo
PREGOVORI: acqua cheta rovina i ponti preg. tiha voda bregove dere
acqua passata non macina più preg. kar je bilo, je bilo

acra (Acra) -ae, acc. -ān, f (gr. ἄκρα, ας) rt, predgorje, le pri gr. krajevnih imenih, npr. Acra Iapygia Plin. Japiški rt.

action [aksjɔ̃] féminin dejanje, delo, delovanje, obrat(ovanje); delnica; akcija; juridique tožba; vpliv (osebe); militaire boj, spopad; potek

en action v akciji, v delovanju, na delu
action de grâce zahvala
action d'éclat sijajno dejanje, podvig
comité masculin d'action delovni odbor
capital masculin d'action obratni kapital
champ masculin d'action delovno področje
émission féminin d'actions izdaja, emisija delnic
dans le feu de l'action v vročem boju; figuré v razvnetosti, v razburjenju
homme masculin d'action človek dejanj, podjeten človek
liberté féminin d'action svoboda delovanja
société féminin par actions delniška družba
unité féminin d'action akcijska enotnost
zone féminin d'action delovno območje; militaire poveljniško območje, odsek
créer (ali émettre), détenir, libérer, transférer des actions izdati, imeti, vplačati, prenesti delnice
engager une action spustiti se v, začeti boj
entrer en action stopiti v akcijo, nastopiti
être, mettre en action biti v obratu (obratovati), v pogonu, dati v obrat, v pogon, figuré uresničiti idejo, namero
exercer une action sur vplivati na
intenter une action à quelqu'un naprtiti komu tožbo
nos actions montent, baissent naše delnice se dvigajo, padajo, figuré imamo večjo, manjšo verjetnost za uspeh
passer à l'action preiti v ofenzivo
souscrire à des actions podpisati, vzeti delnice

activer [aktive] verbe transitif poživiti, aktivirati, pospešiti (les travaux dela)

s'activer biti delaven, truditi se, razviti veliko delavnost
activer le feu razpihati ogenj
allons! activons! pressons! dajmo! dajmo!

actuel, le [aktüɛl] adjectif aktualen; sedanji, sodoben, sočasen; času primeren; (sedaj) pomemben, pereč, nujen; obstoječ, vladajoč (razmere, okoliščine)

le monde actuel sodobni svet
à l'époque, à l'heure actuelle v sedanji dobi, uri
dans les circonstances actuelles v sedanjih okoliščinah, razmerah

acudir prihiteti; često obiskati kak kraj

acudir en auxilio na pomoč hiteti
acudir a la memoria na pamet priti
el juego (ali naipe) le acude on ima srečo pri igri