Franja

συν-οχή, ἡ (συν-έχω) 1. zveza, zedinjenje, združenje, ἐν ξυνοχῇσιν ὁδοῦ kjer se pota družita ali križata, na razpotju. 2. NT težava, stiska, strah.

σφαγή, ἡ (σφάζω) 1. klanje, žrtvovanje, umor, uboj, poboj. 2. a) smrtna rana; b) grlo, goltanec (mesto, kjer se je žival zaklala).

Σχερίη, ἡ dežela, kjer so prebivali Fajaki.

Τάρταρος, ὁ 1. Tartar, temni podzemeljski prostor, kjer trpe Titani in sploh brezbožniki, pekel. 2. prepad, brezdno.

τάσσω, at. -ττω [Et. kor. ταγ razposta-viti, urediti. – Obl. fut. τάξω, aor. ἔταξα, pf. τέταχα, pass. pf. τέταγμαι, aor. ἐτάχθην, fut. ταχθήσομαι, fut. 3 τετάξομαι, med. fut. τάξομαι, aor. ἐταξάμην, ion. at. 3 pl. pf. pass. τετάχαται, plpf. ἐτετάχατο]. I. act. 1. a) urejam, postavljam (na določeno mesto), χωρίς postavljam vsaksebi (narazen), ἐναντίον nasproti postavim, obrnem proti komu; pos. postavim (čete) v bojni red στρατιήν, ὁπλίτας, εἰς μάχην na boj pripravljene čete; κήρυκας ἄλλους ἄλλῃ τάξας odpravil je tega tja, drugega drugam; τινὰ ἐπί τινα: α.) postavim koga proti komu; β.) postavim črez (nad) koga ἐπὶ τοὺς ἱππέας; ἐμαυτὸν ἐπί τι služim komu za kaj, ἐν πᾶσιν ἐμαυτὸν ἔταξα prevzel sem vsa mesta (sam), ὁ ἀγαθὸς φίλος ἑαυτὸν πρὸς πᾶν τάττει se ponudi za vse, pomaga v vsaki potrebi; b) uvrščam (štejem) koga med kaj τινὰ εἰς τὴν τάξιν, τινὰ εἰς δουλείαν prištevam k sužnjem; c) postavim koga za kaj ἄρχοντας. 2. odredim, ukrenem, določim, zapovem, ukažem, πόλις γὰρ ἡμῖν ἅ με χρὴ τάσσειν ἐρεῖ kaj naj ukažem, ὁ νόμος τάττει; πολλοῦ ἀργυρίου določim (obljubim) veliko nagrado v denarju; φόρον τινί naložim davek (dan); z inf. ἔταξε μισθὸν παρέχειν da morajo dajati plačo. II. pass. 1. postavijo me, sem postavljen εἴς τι; pf. stojim, zavzemam mesto, τῇ οὐδεὶς ἐτέτακτο φύλακος kjer ni stala nobena straža, τάττομαι τάξιν odkaže se mi mesto, οὐδένα κόσμον ταχθέντες brez reda; ἐς τὸ ὄρος ἐτάχθησαν postavljeni so bili na goro; πεζῇ ali ἐς πεζὸν τάττομαι služim pri pehoti, παρά τι ob čem, ἀμφί (περί) τι pri čem, blizu česa, ἐπί (κατά) τινα τέταγμαι stojim nasproti komu, ἐφ' ἑπτὰ πύλαις pri vratih, μετά τινα za kom, μετά τινος, σύν τινι sem poleg koga, sem njegov zaveznik, τὸ ἄπραγμον μὴ μετὰ τοῦ δραστηρίου τεταγμένον ako ni združena z odločnostjo; πρὸς τὴν συμμαχίαν τάττομαι pristopim k zvezi; τεταγμένος urejen, v bojni vrsti, v red postavljen. 2. zapove (ukaže, naroči) se mi, dobim povelje, določi se kaj τάττομαι ἐπί τινι, ἐπί τι; z inf. zapove se mi, da naj kaj naredim, τὸ ταχθέν nalog, ukrep, zapoved, τεταγμένος odrejen, zapovedan, določen ὥρα, ἡμέρα, χώρα; θυσία redna (določena) daritev; ἡ ταχθεῖσα ἕδρα odkazano mesto, ἐν τῷ τεταγμένῳ na določenem mestu; φόρος ταχθείς naloženi davek, οἱ ἐπὶ τούτοις τεταγμένοι νόμοι za to dane postave. III. med. 1. postavljam se (v bojni red), stopim na odkazano mesto; postavljam svoje čete (ladje). 2. a) postavljam sebi (za sebe), določam, naročam (sebi v prid) τί; b) dogovorim se (glede česa), privolim v kaj, φόρον (glede plačevanja davkov), ἐς τὴν δωρεήν, δῶρα, χρήματα, ἀργύριον zavežem se, da bom plačal; c) določim (po lastni razsodnosti) ζημίην; d) ταξάμενος ἀποδίδωμι (od)plačujem v določenih obrokih.

τῇ adv. (dat. od ἡ) 1. a) tu(kaj), tam, τῇ μὲν … τῇ δέ tu … tam, na eni strani … na drugi strani, nekaj … nekaj; b) tako. 2. rel. a) kjer, koder; b) kako, ἔστι τῇ tako rekoč, nekako.

τῇπερ ep. ion. = ᾗπερ kjer; kjer pač, kjer dejansko.

τό-θι ep. adv. tam, ondi, kjer.

τυγχάνω [fut. τεύξομαι, aor. ἔτυχον, pf. τετύχηκα, ep. aor. (ἐ) τύχησα, τύχον, cj. 1 sg. τύχωμι, 3 sg. τύχῃσι, pt. τυχήσας, ion. pf. τέτευχα, plpf. 3 sg. ἐτετεύχεε, NT pf. τέτυχα] 1. a) zadenem (s strelom) τινά, τινός; pren. zadenem, pogodim resnico (zmisel, mnenje), τύχοιμι ἂν εἰπών bi pač prav imenoval, εἰ μή τι καιροῦ τυγχάνω ako ne pogodim resnice (= ako kaj neprimernega rečem); b) naletim, zadenem na kaj, srečam koga, snidem se s kom τινός; c) imam srečo, dosežem svoj namen, posreči se mi, ὅς κε τύχῃ komur se posreči, καὶ ἄγαν εἰ τύχοιμεν celo v najugodnejšem slučaju, οὐκ ἐτύχησεν ἑλίξας ni se mu posrečila vožnja (okrog stebra), χάρις, ἥνπερ τυγχάνων ὑπεσχόμην zahvala, katero sem obljubil, ako se mi to posreči; τυχών komur se je kaj posrečilo, kdor je imel uspeh; τῆς βουλήσεως ugodim želji, ὁ τυχὼν τῆς γνώμης kdor je prodrl s svojim mnenjem; (οἱ δ' ἄλλοι ἐτάξαντο) ὡς ἕκαστοι ἔτυχον kakor je (pač) vsak mogel, ὁπόθεν τύχοιεν odkoder je vsak mogel; d) (slučajno) dosežem, dobim kaj, deležen sem česa νόστου, συγγνώμης; βίης silo mi dela kdo, posili me; τινός τινος dobim kaj od koga, τί τινος, ἐκ, παρά, ὑπό, πρός τινος; ὁποίων τινῶν ἡμῶν ἔτυχον kakšne ljudi (neki) so v nas našli = kako smo se nasproti njim obnašali; ὅτι ἂν τύχωσιν, τοῦτο λέγουσιν kar jim ravno pride na misel, ὅτι ἂν τύχωσιν, τοῦτο πράξουσι kakor ravno pride = popolnoma bodo prepuščeni slepi sreči. 2. intr. a) nahajam se (sem) slučajno kje, μὴ σύ γε κεῖθι τύχοις, ὅτε da ne bi bil slučajno ravno tedaj tam, kadar, εἴπερ τε τύχῃσι μάλα σχεδόν ako je ravno (slučajno) zelo blizu, νῦν δ' ἀγροῖσι τυγχάνει nahaja se ravno sedaj na deželi, ὅπου ἐτύγχανεν ἕκαστος kjer se je ravno vsak nahajal; pf. razprostiram se, raztezam se, ležim πέτρη, πρών; ὁ τυχών katerikoli, katerisibodi, navaden (preprost) človek, majhen δύναμις NT, οἱ τυχόντες navadni ljudje, ljud(stvo); οὐδὲ γὰρ ὧν ἔτυχ' ἦν ni bil navaden človek; pogosto se veže τυγχάνω s part., ki izraža glavno dejanje, dočim se τυγχάνω prevaja z adverbi: slučajno, ravno, morda; n. pr. ἔπος τι τυγχάνει βαλών slučajno (ravno) je izgovoril (prevzetno) besedo, τὰ νοέων τυγχάνω kar ravno mislim, ὁ παῖς ἐτύγχανε καλὸς ὤν naključilo se je, da je bil tisti deček lep; včasih se mora part. dostaviti: τυγχάνει ἔνδον(sc. ὤν) ravno je notri; b) pridem komu v delež, doletim koga πολλά μοι ἔτυχε, σοὶ φόνος ἐξ ἐμέθεν τεύξεται zadela te bo smrt od moje roke; c) nav. impers. slučajno se kaj zgodi, pripeti se, naključi se, primeri se, ἡνίκ' ἂν τύχῃ kadar se ravno naključi, ὅπως ἐτύχομεν kakor se nam je ravno naključilo, kakor smo ravno mogli, ὡς ἔτυχεν kakor je ravno naneslo; ἂν οὕτω τύχῃ če tako nanese, morda, ὁπότε τύχοι včasih, εἰ τύχοι ako se primeri, morebiti, morda, na primer; pt. τυχόν slučajno, morda, morebiti.

χρεώ, οῦς, ἡ χρειώ ep. [dat. χρειοῖ] (χρή) 1. potreba, sila, stiska, hrepenenje, želja, τινός po kom; χρεοῖ ἀναγκαίῃ vsled silne potrebe; ἦ τι μάλα χρεώ zares, bilo je zelo potrebno (da sta prišla), ἵν' οὐ χρεὼ πείσματός ἐστιν kjer ni potreba vrvi. 2. χρεώ ἐστι (γίγνεται, ἵκει, ἱκάνει) potreba je (nastane, nastopi) = χρή; veže se z acc. osebe in gen. stvari: ἐμὲ χρεὼ γίγνεται νηός potrebujem ladje, οὔ τί με ταύτης χρεὼ τιμῆς ne potrebujem te časti; τίπτε δέ σε χρεώ čemu potrebuješ to?

ψῆφος, ἡ 1. kamenček, kremenec (za računanje ali štetje); račun, καθαραὶ ψῆφοι čist račun (kjer nič ne ostane; Dem. 18, 227 καθαιρῶσιν = καθαροὶ ὦσιν). 2. kamenček pri glasovanju, glasovnica (črna ali bela): a) (oddan) glas, glasovanje (sg. in pl.), ψῆφοι ὑπατικαί volitev konzulov, ἐπάγω, δίδωμί τινι pripustim k glasovanju, pustim glasovati, ψῆφος αὐτῷ ἐπῆκτο περὶ φυγῆς predlagalo se je zanj pregnanstvo, ψήφους διανέμω delim glasovne kamne, glasujem, ψῆφον φέρω, τίθεμαι, προτίθεμαι, διαφέρω, ἐπιφέρω izrekam svojo sodbo, glasujem, ἐμαυτῷ zase, ψῆφον καταφέρω glasujem, odobravam NT, ψῆφον φανερὰν φέρω javno glasujem; ψῆφον λαμβάνω dobim glas, εἰς χεῖρας dobim pravico glasovati, αἰτέω τὴν ψῆφον zahtevam glasovanje; μιᾷ ψήφῳ ἀποκτείνω obsodim z enim glasovanjem na smrt; b) sklep, (raz)sodba, povelje τυράννων; c) javno mnenje. 3. kraj glasovanja, sodišče, areopag ὁσία ψῆφος.

ворон m vran, krokar;
куда в. костей не занесёт kjer je bog zamahnil s prazno vrečo

заповедный prepovedan, zabranjen; intimen, skriven;
з. лес zaščiteni gozd (kjer je sečnja prepovedana)

кисельный
молочные реки, кисельные берега Indija Kоromandija; dežela, kjer se cedita med in mleko

красный rdeč; (zast.) lep; ( lj. poet. ) svetel; (zast.) paraden, časten;
к. лес smrekov in jelov gozd;
красное дерево mahagonovec; tisa;
красная девица (lj.) lepo dekle; (pren.) sramežljiv, skromen fant;
красная горка bela nedelja;
красная доска tabla časti;
к. зверь zver z dragocenim krznom;
красная медь čisti baker;
к. ряд (zast.) vrsta trgovin z manufakturo;
к. товар (zast.) manufaktura;
красное сдовцо duhovita beseda;
красная цена этому 3 рубля to je vredno največ 3 rublje;
попасть под красную шапку (zast.) biti poklican v vojsko;
красно говорить lepo govoriti;
красное солнышко ljubo sončece;
красная строка nova vrsta, nov odstavek;
красная рыба hrustančnica (brezkostna riba);
к. угол kot v kmečki izbi, kjer vise svete podobe; častni prostor;
красный хлеб pšenica;
прошли красные денёчки minili so lepi časi
красоваться izstopati s svojo lepoto; (gov.) biti zaverovan vase; blesteti

море n morje;
морем po morju;
за морем onstran morja, zelo daleč;
из-за моря čez morje, od daleč, iz tujih dežel;
на дне моря сыскать najti po vsej sili, kjer koli že;
ждать у моря погоды zaman čakati, sedeti s prekrižanimi rokami

насиженный
насиженное место kraj, kjer smo dolgo živeli, ki smo se ga navadili;
насиженное яйцо podložek, klopotec, zaprtek

суд m sodišče; sodnija; sodba; pravda; sodna razprava;
подавать в с. на кого tožiti koga na sodišču;
искать суда iskati pravice (pri sodišču);
идти под с. biti obtožen;
быть под судом biti v preiskavi;
привлечь к суду vložiti tožbo, izročiti sodišču;
суд присяжных porotno sodišče;
на нет и суда нет kjer ni nič, še smrt nima kaj iskati;
суды да пересуды pogovori, govorice

тонко tanko; rahlo; pametno, skrbno;
где тонко, там и рвётся kjer je napeto, tam se tudi trga