Franja

capa samostalnik
1. ponavadi v množini (ponošeno oblačilo) ▸ rongy, göncNa ulicah je videti ljudi, oblečene v raztrgane cape in pokrite s polivinilom. ▸ Az embereket szakadt göncökben, és polivinilbe burkolózva lehet látni az utcán.Za maturo je potrebovala obleko, pa sem prodala svojo, dve zimi sem hodila okrog v capah. ▸ Szüksége volt egy ruhára az érettségire, és én eladtam az enyémet, két télen át rongyokban jártam.

2. ponavadi v množini, izraža negativen odnos (oblačilo) ▸ gönc, rongy
Najbrž je hotela reči, da njene trendovske cape niso primerne zame. ▸ Minden bizonnyal azt akarta mondani, hogy a trendi göncei nem valók nekem.
Ona izdaja denar za cape in kozmetiko in leta za mlajšim moškim. ▸ Göncökre és kozmetikára költi a pénzt, és fiatalabb férfiak után rohangál.
Najbolj nas razžalosti, kadar ujamemo v cenene cape odete lepotice, ki bi morale s svojimi atributi osupniti naše oko. ▸ A leginkább az az elszomorító, amikor silány rongyokba öltözött szépségeket kapunk lencsevégre, akik amúgy ámulatba ejthetnének bennünket.

3. (kos blaga) ▸ rongy
Veliki spinaker se kot stara capa pobesi z jambora. ▸ A nagy spinnaker régi rongyként lógott alá az árbocról.
Polovica obleke je v capah visela z nje, iz levice pa ji je kapljala kri, kjer jo je ogrebel medved. ▸ A fél öltözéke rongyként lógott róla, a bal karjából pedig, ahol a medve belevájta karmait, csöpögött a vér.

4. izraža negativen odnos (neodločen človek) ▸ rongy [ember] ▸ senkiházi
Žena ga vpričo drugih ozmerja s šlevo ali capo. ▸ A felesége mások előtt anyámasszony katonájának és rongy embernek nevezi.

Capane͡us -eī, acc. -ea, voc. -e͡u, m (Καπανεύς) Kapanej, eden izmed sedmerice knezov pred Tebami; Jupiter ga je ubil s strelo, ko je gorel na grmadi, se je njegova žena Evadna vrgla v plamene: V., O., Pr. idr. Od tod adj. Capanēus in Capanēius 3 Kapanejev: Stat.

caper -prī, m (gr. κάπρος s pomenom „veper“; prim. umbr. kabru = lat. caprum [acc. sg.] moško spolovilo)

1. kozel: Varr. ap. Gell., O., Plin., Mart. idr., vir gregis ipse caper V., voveram... album Libero caprum H. (ker je škodoval vinskim trtam, so ga darovali Bakhu).

2. met. po kozlu zaudarjajoči vonj potu izpod pazduhe: Cat., ne trux caper iret in alas O. (prim. hircus).

capiō -ere, cēpī, captum (prim. gr. κάπτω hlastam, κάπη, κώπη držalo, ročaj, lat. capāx, capēdō, capulus, capis, capsa, caput, particeps, prīnceps idr.)

A.

I.

1. prije(ma)ti, vzeti, jemati: cape sacra manu V., columque cape cum calathis O., c. baculum, ensem O., clupeum V., arma Ci., C., L., Cu. zgrabiti (za) orožje, cibum S., Cu. uži(va)ti, posteaquam cibum cepisti Ci. ko si se najedel, Cerealia munera c. O.; occ.
a) kak kraj zavze(ma)ti, zasesti (zasedati), osvojiti (osvajati), poseb. voj.: montem C., iugum montium Cu., collem, arcem C., locum editum S., N., locum C. stališče zavzeti = postaviti se na svoje mesto.
b) kak kraj doseči ali poskušati doseči, priti kam, dospeti kam, poseb. z ladjo pripluti kam: insulam, portum C., cum ignorarent, quem locum reliquae (naves) cepissent C., montes proximos fugā capiunt L. skušajo doseči; pesn.: (cycni) terras... capere... videntur V. da se spuščajo na kopno; pren.: portum otii c. Ci.

2. pren. z abstraktnim obj. vzeti, jemati, prevze(ma)ti, navze(ma)ti se česa: virtutem animo Pl., amorem O. zaljubiti se, spem O., consuetudinem Ci. navaditi se, prudentiam Ci. prilastiti si, nobilitate dignos spiritus Cu. navzeti se, impetum Cu. zaleteti se, fugam C. v beg pognati se, conatus ad erumpendum L., initium (exordium) capere ex aliqua re Ci., C. pričeti s čim, začeti pri čem, finem Ci. nehati, consilium Ci., C. skleniti, coniecturam C. sklepati po čem, tempus L. ali occasionem Front. (ugodno) priložnost izkoristiti, tempus ad aliquem adeundi Ci. priložnost počakati, documentum c. ex... Ci. dokaz povzeti iz..., exemplum de aliquo ali ex aliqua re c. Ter., Ci. za primer vzeti; pesn.: poenas capere (= sumere) O. kaznovati; occ.
a) kak posel prevze(ma)ti, nase vzeti, zače(nja)ti, lotiti (lotevati) se česa: augurium c. L., capite orgia mecum V., unde ingressūs... cepit? V. (gl. ingressus).
b) kako službo, dostojanstvo prevzeti, nastopiti (nastopati): provinciam duram Ter., consulatum, magistratum Ci., magistratūs N., rem publicam capere (= capessere) Ci., honores L., O., pontificatum maximum Suet.; pesn.: moderamina (navis) O., regnum ab aliquo O.

II. s kakim določenim namenom vzeti, jemati = odb(i)rati, (iz)voliti, privze(ma)ti: locum castris idoneum C., loca C., locum oculis V., templa ad inaugurandum L., tabernaculum recte (vitio) Ci., prospectum L. izbrati si prostor, od koder se dobro vidi, sacerdotem Iovis sortito Ci. po žrebu odbrati, virginem Vestalem Suet.; z dvojnim acc.: aliquam sibi patronam Ter., eum socium consiliis V., eum iudicem (flaminem) L.

III.

1. sovražno prijeti, zgrabiti = odvze(ma)ti, v last vzeti, jemati, prilastiti (prilaščati) si: fures earum rerum, quas ceperunt, signa commutant Ci., (Phorcidum) oculum astu... cepisse O.; pren.: lubido rei publicae capiundae S. polastiti se, capta re publicā Ci.; occ.
a) (u)loviti, ujeti, zateči, zasačiti (ljudi in živali): belli nefarios duces Ci., ibi regis filia capta est C., c. Dareum Cu., hostes O., eum vinclis c. V. v spone dati, vkleniti, vivum Thuyn cum uxore et liberis N., tres nobilissimi Haedui capti (kot ujetniki) ad Caesarem perducuntur C., clementia uti in captos N.; c. pisces Ci., O., Cu., uros foveis C., prolapsorum equitum vacuos equos L., cervum Ph., murem Val. Max.; subst. pt. pf: capta ex Caria Ter. karska ujetnica.
b) upleniti = prisvojiti (prisvajati) si, ugrabiti (ugrabljati): signum ex Macedonia Ci., magnum pecorum numerum C., impedimenta C., Cu., magnas praedas N., iuncta vehicula mille L., pecuniam Cu.
c) kak kraj ali prostor vzeti, zasesti, v last vzeti, jemati, osvojiti (osvajati) (si): c. calles Ci., Eretriam N., oppidum S., moenia scalis L., castra capta C., urbe captā L., Troiā captā H. po osvojitvi Troje = post Troiam captam Vell., navis capta O. uplenjena.

2. pren. (o stanju in duševnem razpoloženju) prevze(ma)ti, ganiti, navda(ja)ti, presuniti: capit me odium tui Ter., ea, quae admiratione nos capiunt Hirt., senatum metus cepit L., iam nos satietas laudis capit Cu. že smo siti, capit amor Solem O., ubi periculum quemque ceperat S. kjer ga je nevarnost presenetila, nos cepit oblivio Ci., misericordiā captus sum Ci., dementia capit amantem V.; occ.
a) prevze(ma)ti koga, kaj = mikati, zanimati, nase vezati, pridobi(va)ti (si) koga, kaj, prikupiti (prikupljati) se komu, čemu: factum mirabile ceperat aures O., te coniunx aliena cepit H., c. oculos Cu. ali lumina O.; pogosteje v pass. (kar večinoma slovenimo aktivno): captus voce nova O., in figura dei capta est O., captus eius humanitate N., amore captivae captus L.
b) (o)mamiti, (pre)slepiti, prevarati: captus est dolo N., aliquem capere subdola oratione C., blanditiis, simulato obsequio Cu., Pan... captam te, Luna, fefellit V., errore capi L., sapientis est cavere, ne capiatur Ci.
c) ujeti, uloviti v svoje mreže, zvabiti, speljati, zapeljati: captus est Ter. dal se je zapeljati (ljubici), ne consuetudine capti studia commutent C., ardebant mentibus ex aequo captis O. od ljubezni vneti, capti compendio C. zapeljani z dobičkom.
č) pred sodiščem dokazati komu kaj: aliquem impudicitiae Pl.

3. le v pass.
a) telesno zboleti; ohrometi: caput leto captum V., oculis capti talpae V. slepi, luminibus capi L. oslepeti, oculis et auribus captus Ci. slep in gluh, altero oculo capi L. na eno oko oslepeti, captus pedibus S., L. ohromel, membris omnibus captus ac debilis Ci.
b) duševno oslabeti: delirare et mente esse captum Ci. slaboumen biti, velut mente capta L. kakor obsedena; z loc.: captus animi L., T. slaboumen, virgines captae furore Ci., vates superstitione captus Cu.

IV.

1. spreje(ma)ti, preje(ma)ti, dobi(va)ti: aequatis cepissent praemia rostris V., quicumque vicerat, capiebat frondis honorem O., cape vaccam praemia O. vzemi kravo za plačilo, c. nomen ex calamitate C. dobiti ime po porazu, utilitates ex amicitia Ci., divitias per aliquem N., munus ab eo O.; poseb. podedovati, kot dediščino dobiti: si nihil ex hereditate ceperit Ci., abdicatus, ne quid de bonis patris capiat Q., capiendi ius nullum uxori Iuv.; occ.
a) jur. denar vzeti (jemati), da(ja)ti se podkupiti, denar izsiliti: quos pecuniae captae accersebat S., captarum ab regibus pecuniarum suspicio L. sum, da se je dal podkupiti knezom.
b) (o dohodkih, plačilih, davkih) preje(ma)ti, dobi(va)ti: stipendium c. iure belli C., vectigal ex agro L., quinquagena talenta vectigalis ex castro N., ex praediis DC sestertia Ci., fructum capere Ci., Ph. dobiček imeti; od tod pren.: oculis fructum c. N. dobiti pašo za oči.

2. pren. (vase) spreje(ma)ti, vzeti, jemati: terra feras cepit, volucres agitabilis aër O., fessos tellus cepit O., plenos capit alveus amnes O.; pren.: alter ab undecimo tum me iam ceperat annus V. = hitel sem v dvanajsto leto, cape dicta memor V. sprejmi vase in si zapomni.

3. z abstraktnim obj. dobi(va)ti, preje(ma)ti, (ob)čutiti, trpeti, stakniti: laborem inanem Ter., videant consules, ne quid res publica detrimenti capiat Ci. (besedilo senatskega sklepa senatus consultum extremum, s katerim so pozivali na izvolitev diktatorja), c. magnam infamiam C. veliko sramoto si nakopati, somnum, quietem C., O., Cu. zaspati, mir najti, spectacula O., gloriam ex hoste L., gloriam rei O.; occ.
a) začutiti, zavedati se: voluptatem ex aliqua re Pl., voluptatem malis alienis Ci., gaudium ex civibus victis L., desiderium ex filio Ci., dolorem ex re Ci., C., dolores N., omnium suorum mala unā capiebat Cu. je z njimi čutil, c. gaudia O. razveseliti se, taedia rei capit O. zagnusi se mu.
b) (obliko, zunanjost) privze(ma)ti, dobi(va)ti podobo: novas figuras O., vultus priores O., faciem, duritiam O., formam, vires nocendi O., (Caesaris anima) lumen capit O. se svetlika.

B.

1. prostorsko obseči (obsegati), držati, vsebovati, prostor imeti za koga, kaj: aedes nostrae vix capiunt Ter. ima komaj kaj prostora, non capiet tuus venter plus ac meus H., vehicula plures capere milites possunt Cu., portae non capiebant funera O., populi, quos Achāia cepit O., plura loqui poteram, quam quae cepere fabellae O., portus ingentem vim navium capit L., lapis excisus sic, ut pedes capiat Cels., nec iam se capit unda V. valovje se ne zadrži več = vzkipi, se razburka; pren. z nikalnico = ne imeti prostora, premajhen biti: nec te Troia capit V., orbis te non caperet Cu., nec capiunt inclusas pectora flammas O. plamen šviga ven, animo iram c. O., Cu. obvladati, imeti v oblasti, capere eius amentiam civitas, Italia, provinciae, regna non poterant Ci. niso mogla potešiti njegovega besa.

2. pren.
a) biti pripraven, zmožen, primeren, prilegati se, ujemati se, prenesti (prenašati), (u)trpeti, dopustiti (dopuščati): libri litterarum notas capiunt Cu., sollertia, quantam vix poterat aetas eius capere Cu. kolikršno je komaj mogla doseči, fortunam, plus quam capis Cu. kakor jo moreš prenesti, quidquid mortalitas capere poterat Cu. kar koli je bilo človeštvu mogoče, celeritas, quantam capere tam grave agmen poterat Cu., rimam fissuramque non capit cedrus Plin.
b) z umom doseči (dosegati), doume(va)ti, razume(va)ti, doje(ma)ti, čutiti: hic unus veram speciem Romani senatus cepit L., mens eorum hoc non capit L., mens nostra capit, quae sit natura aeterna Cu., vix spes ipse suas animo capit O. v svojem srcu komaj čuti velikost tistega, na kar upa, quantum capio Aug. kolikor razumem.

Opomba: Star. obl.: capsō (= cepero) Pl., capsis (= ceperis) Ci., ki to obl. v svojem spisu Orat. 45, 104, razlaga napačno: in uno „capsis“ tria verba sunt (namreč cape si vis; prim. Q. I, 5, 65), capsit (= ceperit) Pl., Acc. ap. Non., capsimus (= ceperimus) Pl.

caracalla -ae, f in caracallis -is, f (gal.) do gležnjev segajoč plašč z oglavnico (kapuco): Hier.; pri Rimljanih ga je uvedel ces. Mark Avrelij Antonin (Basijan) (caracalla Antoniana Lamp.); od tod njegov priimek Caracalla Karakala: Aur., Aus.

careō -ēre -uī -itūrus (iz *caseō, mediopasiv; prim. castus 3, castus -ūs, castimūnia)

1. biti brez česa, biti prost česa, ne imeti; z abl.: Lucr., Sen. ph., Q. idr., erat dignitate regiā, quamquam carebat nomine N. ni imel naslova, quae caret ora cruore nostro? H., ripa caret ventis H. je brezvetrn, adituque carentia saxa O. nepristopne, tandem nivibus Rhodope caritura O.; o dobrih rečeh: quam multa sunt commoda, quibus caremus Ci., si mercede caret virtus, tamen sit se ipsa contenta Ci., honore, lege c. Ci., arte c. H., bonis vero militibus cariturus sum Cu.; o slabih rečeh: P. Naso omni carens cupiditate Ci., metu carere non possumus Ci. strahu se ne moremo otresti, carebat suspicione Ci., N., c. culpā Kom., Ci., crimine, malo, dolore, febri Ci., morte H. nesmrten biti, malis hominibus Icti.

2. occ. po svoji volji vzdržati se, ne posluževati se, ne uporabiti (uporabljati), ne uživati, ne udeleževati se česa, odreči (odrekati) se čemu, (pri)kratiti si kaj: Pl., amicorum caruit facultatibus N. ni uporabil, quod declamationibus nostris cares, damni nihil facis Ci. ep., Veneris fructu c. Lucr.; poseb. o kakem kraju: caruit foro Pompeius, caruit senatu, caruit publico Ci. se je izogibal, non modo provinciis atque oris Italiae ac portubus nostris, sed etiam Appia iam via carebamus Ci. se nismo smeli posluževati, qui... caret omni maiorum censu Iuv. ki je po svoji krivdi izgubil, ki je potratil, caret libens patriā T.

3. (s priokusom neprijetnosti) pogrešiti (pogrešati), težko biti brez česa, morati se odreči čemu: Pl., Luc. fr., dies festi quid haberent voluptatis, carendo magis intellexi quam fruendo Ci., non caret is, qui non desiderat Ci.; z abl.: eo viro carent aegrius Ci. ga teže pogrešajo, c. consuetudine amicorum Ci., provinciā domoque Ci., patriā Ter., Ci., N. ali urbe, moenibus Ci. pogrešati (evfem. za pregnanstvo), matre carentes privigni H. ki se jim toži po materi, sirote; z gen.: tui carendum quod erat Ter., quod carendum tui erat Laevius ap. Gell.; vulg. z acc.: Fr., quia id, quod amo, careo Pl., meos parentes careo Turpilius ap. Non.; od tod pass. careri: Marc., virque mihi dempto fine carendus abest O. ki ga moram težko pogrešati. — Dep. soobl. careor v st.lat. po Prisc.

Opomba: Gen. pl. pt. pr. carentum: V., Lucr.

Carmenta -ae, f in Carmentis -is, f (carmen1) Karmenta, Karmentis = Prerokinja, mitološka Evandrova mati: L., O., Hyg.; prvotno staroit. božanstvo s svetiščem ob vznožju Kapitolijskega griča in z žrtveniki pri dvojno obokanih Karmentskih vratih (porta Carmentālis): V., Gell. En obok teh vrat se je pozneje imenoval porta scelerata, ker so tam skozi odšli Fabiji v boj proti Vejanom in v smrt: L., O. — Od tod adj. Carmentālis -e Karmentin, karmentski (Karmentski): flamen Ci., potra V. Subst. Carmentālia -ium, n (sc. sacra) karmentalije, Karmentin praznik, ki so ga obhajale rim. žene 11. in 15. I.: Varr., O. Carmentāriī -ōrum, m Karmentini svečeniki, ki so zapisovali Karmentine prerokbe: Serv.

carpō -ere, carpsī, carptum (prim. gr. καρπός sad, kar je „utrgano“)

I.

1. (na kose) trgati, raztrgati, (raz)drobiti, (raz)cepiti, (raz)kosmati, (raz)cefrati: Milesia vellera nymphae carpebant V., carpentes pensa puellae V. ki predejo, lana bene carpta Cels., c. cibos digitis O. razkosati; od tod pren.: c. in multas partes exercitum L., multifariam vires Romanas L., fluvium Cu. razcepiti v rokave.

2. (s proleptičnim obj.) kaj po malem zgotoviti, poseb. pot prevaliti, odriniti, (pre)hoditi, (pre)potovati, kreniti po: non viam c. V., O., utile carpis iter O. hodiš, carpitur acclivis trames O., supremum iter c. H. na zadnjo pot iti = umreti, fugam c. Sil. bežati; od tod occ. enalaga: litora carpens O. ki hodi ob..., c. prata, rura V. prehoditi, litora curru O. prevoziti, aëra, aethera O. preleteti, leteti po..., mare O. prejadrati, jadrati po morju.

— II.

1. posamič (od)trgati, utrga(va)ti, (u)lomiti, odvze(ma)ti: frondes manibus V., inter cornua setas V., vindemiam (= uvam) de palmite V., coronas ex collo H., nec carpat ab arbore flores O., c. violas, lilia V., O.; pren.: luctantia oscula carpit O. krade mu poljubčke, čeprav se brani, c. flosculos Ci. ali paucos ad poenam Ci. izb(i)rati; occ.
a) (iz)puliti, (iz)pipati, (o)skubsti: pleno vellere carpe pecus Pr.; od tod pren.: amantem c. O. (o)skubsti.
b) (po)puliti, popasti (popasem), (po)jesti: alimenta mitia O., gramen carpsere capellae O., c. herbam V., alia animalia sugunt, alia carpunt Ci.; pesn. o čebelah sesati, izsesa(va)ti, srkati, izsrka(va)ti: apes thyma carpentes H., flores c. Macr.; o pticah (raz)trgati, razjedati: (Tityi) iecur c. O., tako tudi o konju: dente foro viscera c. O.; redkeje o ljudeh uživati: unumquodque quod erat bellissimum Ter., mullum, leporem Mart.

2. pren.
a) udobno, sladko uži(va)ti: carpe diem! H., c. somnos, quietem, soporem V., auras vitales carpis V. uživaš poživljajoči zrak, c. ver aetatis O.
b) izjesti (izjedati), razjesti (razjedati), (o)slabiti: vires suas L., labor carpit corpus O., carpit vīrīs paulatim... femina V., regina caeco carpitur igni V. kraljico razjeda skrivni ogenj, perpetuā maerens carpēre iuventā? V. boš ginil od žalosti večne? oblivio carpit tuos labores H.
c) grajati, zbadati, obregniti (obregati) se ob koga, kaj, zajedati, grditi (z jezikom): maledico dente Ci., milites... dictatorem sermonibus carpere L., carpere et detorquere recte facta Plin. iun. v nič dajati in sprevračati; o zavisti: carpit et carpitur unā O. obira druge in razjeda samega sebe, non illud carpere livor possit opus O., Sabinus militum vocibus nonnihil carpebatur C. so ga precej obirali.
č) voj. (sovražnika s pogostimi napadi) dražiti, slabiti, vznemirjati: relinquebatur Caesari nihil nisi ut agmen adversariorum carperet C., novissimos c. C., carpi parvis cotidie damnis L.

Carthāgō¹ (Karthāgō) -inis, loc. -ine, redkeje -inī, f (Καρχηδών, dor. Καρχαδών iz fen. Karthad-hadtha = Novo mesto, od tod Carthago pri Serv. = Carthada)

1. Kartagina, naselbina fen. mesta Tira v bližini današnjega Tunisa, ki naj bi jo ustanovila kraljeva vdova Didona ali Elisa (Dīdō, Elis[s]a) okoli l. 888. Kartagino je l. 146 razdejal Scipion ml. Afričan. Pozneje so jo Rimljani ponovno postavili in je bila v cesarski dobi po obsegu in blagostanju drugo mesto za Rimom: Ci. idr.

2. Carthāgō nova Nova Kartagina (Cartagena), podružnično mesto stare Kartagine, ki ga je l.227 ustanovil Kartažan Hasdrubal, l.210 pa osvojil Scipion st. Zatem je postalo prestolnica pretorja tarakonske Hispanije: Ci. idr. Zaradi obilja žukovine (bot. spartum), ki je rasla v mestni okolici, imenuje Plin. to mesto Carthāgō spartāria (žukovinska Kartagina). — Od tod adj. Carthāginiēnsis (Karthāginiēnsis) -e
a) kartaginski, kartažanski, iz (stare) Kartagine, punski: Carthaginienses fratres Pl., bellum Car. primum Ca. fr. prva punska vojna, secundum ac postremum bellum Car. S. fr. druga in tretja punska vojna; subst. sg. Carthāginiēnsis (Karthāginiēnsis) -is, m in f Kartažan, Kartažanka: Enn. ap. Ci., Hanno Kar. Pl., Hannibal Kar. N.; sg. kolekt.: Arpini... adversus Carthaginiensem arma verterunt L., Carthaginiensi nihil civilis roboris est L.; večinoma v pl. Carthāginiēnsēs (Karthāginiēnsēs) -ium, m Kartažani: N., L. idr., Carthaginienses fraudulenti et mendaces Ci.
b) novokartaginski, novokartažanski, iz nove Kartagine: ager Varr., conventus Plin. — Pozna soobl. Carthāginēnsis -e: Vulg., Cod. I.

casa f

1. hiša:
casa di città, di campagna mestna, kmečka hiša

2. dom:
andare a casa iti domov
uscir di casa iti z doma
mettere su casa ustvariti si dom; opremiti dom
cercar casa iskati stanovanje
fatto in casa domač (hrana)
giocare in casa, fuori casa šport igrati doma, na domačem igrišču; gostovati
casa di Dio relig. božja hiša, cerkev
mandare uno a casa del diavolo pren. poslati koga k vragu
abitare a casa del diavolo pren. živeti bogu za hrbtom
tenere la lingua a casa pren. brzdati jezik
casa religiosa samostan
mandare avanti la casa skrbeti za družino, vzdrževati družino
uomo, donna di casa skrben gospodar, skrbna gospodinja
fare gli onori di casa koga ljubeznivo sprejeti
essere di casa biti domač

3. rod, rodbina, vladarska hiša, družina:
la real casa kraljeva družina

4.
casa di cura sanatorij; zdravilišče
casa di ricovero dom za onemogle
casa di pena kaznilnica
casa di correzione poboljševalni dom, prevzgojni dom
casa dello studente dijaški, študentski dom
casa di tolleranza, casa chiusa javna hiša
casa da gioco igralnica

5. podjetje, trgovska družba; trgovina:
casa editrice založba
la casa del caffè prodajalna kave
casa di mode modna hiša

6. igre šahovsko polje
PREGOVORI: casa mia, casa mia, per piccina che tu sia tu mi sembri una badia preg. ljubo doma, kdor ga ima

caso m

1. slučaj, naključje, pripetljaj:
per caso naključno, slučajno
a caso tjavdan:
rispondere a caso odgovoriti tjavdan
i casi sono due, o accetta o rifiuta možnosti sta, bodisi da sprejme ali zavrne
in caso di v primeru, da
nel peggiore dei casi v najslabšem primeru
non è il caso di prendersela ne gre zameriti
questo fa al nostro caso to nam odgovarja, to nam pride prav
si tratta di un caso non contemplato dalla legge gre za primer, ki ga zakon ne predvideva
caso di coscienza stvar vesti
caso limite skrajni primer
i casi della vita življenjske okoliščine
il caso Dreyfus Dreyfusova afera

2. jezik sklon

caso moški spol primer, slučaj, naključje, pripetljaj; povod; sklon; sporno vprašanje; bolezenski primer

caso de conciencia vprašanje vesti
caso de necesidad sila, potreba
caso que, en caso de que, caso de v primeru da
dado caso que domnevajmo, da
demos caso que vzemimo, da
se da el caso que zgodi se, da
el caso es que stvar je ta, da; namreč
el caso es que no puedo hacerlo pri najboljši volji tega ne morem napraviti
estar en el caso biti na tekočem
hablar al caso stvarno, smotrno govoriti
hacer caso de ozirati se na, zelo ceniti, za važno imeti
hacer caso omiso de ne upoštevati
no hacer al caso ne ustrezati; nič ne deti
no me hace caso nič mu ne smem reči, ne posluša me
¡no le hagas caso! ne verjemi mu! ne poslušaj ga!
¡vamos al caso! k stvari!
de caso pensado namerno
del caso dotičen
en caso necesario (ali de necesidad) v primeru potrebe
dirección en caso necesario zasilen naslov (pri menici)
en ningún caso nikakor, v nobenem primeru
en su caso oziroma
yo en el caso de V. jaz na Vašem mestu
en tal caso v tem primeru
en todo caso v vsakem primeru; vsekakor, na vsak način
para el caso que za primer da
por el mismo caso ravno zato
si es caso mogoče

casse [kɑs] féminin

1. razbitje, razbita posoda, črepinje; izguba, škoda; familier neprijetnosti, sitnost; pretep, kraval; argot vlom

2. typographie omara za črke, črkovnik; technique kotanja za staljeno kovino v topilnici

3. botanique kasija

bon pour la casse dober za staro železo
donner la casse à quelqu'un (familier) spoditi koga (iz službe)
mettre une voiture à la casse dati avto med staro železo; prodati ga po teži
payer la casse plačati škodo, posledice
porte ce paquet, et attention à la casse! odnesi ta paket in pazi, da ga ne razbiješ!
je ne réponds pas de la casse (figuré) umijem si roke (v nedolžnosti)

Cassius 3 Kasij(ev), ime sprva patricijskega, pozneje plebejskega rim. rodu z rodbinami Longinov, Viscelinov idr. Poseb.

1. Spurius Cassius Viscellīnus Spurij Kasij Viscelin, konz. l. 502 in 493; l.486 je kot v tretje konz. sprožil prvo lex agraria in bil zaradi agitacije za ta zakonski predlog obsojen in pahnjen s Tarpejske pečine: Ci., L., Val. Max., Plin.

2. L. Cass. Longīnus Lucij Kasij Longin, pretor l. 111, padel l. 107 kot konz. v vojni s Tigurinci: C., S., T.

3. L. Cass. Long. Ravilla Lucij Kasij Longin Ravila, kot tr. pl. l.137 je uveljavil zakon (lex tabellaria Cassia), po katerem naj bi sodniki glasovali s tablicami: Ci., Val. Max., Vell., Amm.; pl. apel. Cassii = strogi, toda resnicoljubni sodniki: Amm. (gl. v nadalj. pri Cassiānus b).

4. C. Cass. Long. Gaj Kasij Longin, konz. l. 171, Makedonci so ga obtožili izsiljevanja (repetundarum): L., Gell.

5. C. Cass. Long. Gaj Kasij Longin, pri Karah kvestor pod Krasom, l. 49 se je pridružil Pompeju, po bitki pri Farzalu pa Cezarju, katerega sta z Brutom 15. III. l. 44 umorila. Po porazu pri Filipih se je nasadil na lastni meč: Ci. ep., Vell., Suet., Fl.

6. njegov brat L. Cass. Long. Lucij Kasij Longin, kot tr. pl. l. 44 je nastopil proti Antoniju, ki ga je zaradi tega izključil iz senata: C.

7. Q. Cass. Long. Kvint Kasij Longin, kot tr. pl. l. 49 je dosegel, da se je v senatu bralo Cezarjevo pismo: C.

8. L. Cass. Long. Lucij Kasij Longin, pretor l. 66; l. 64 se je s Ciceronom zaman potegoval za konzulstvo, nato pa se je pridružil Katilini in se v njegovem imenu pogajal z Galci: Ci., S.

9. Cass. Parmensis Kasij iz Parme, eden od Cezarjevih morilcev; l. 31 se je bojeval pri Akciju pod Antonijem, po bitki pa je bil na Oktavijanovo povelje usmrčen, ker ga je bil razžalil: Ci. ep., H. (ki ga ceni kot pesnika), Vell.

10. Cass. Etruscus (Kasij Etruščan), pesnik, ki ga omenja tudi Horacij, a ga ne ceni preveč.

11. C. Cass. Long. Gaj Kasij Longin, prefekt v Siriji za Klavdija l. 50 po Kr.; sloviti pravnik. Neron ga je pregnal na Sardinijo, Vespazijan pa ga je poklical nazaj: T., Plin. iun., Suet., Dig.; prim. Iuv. (X, 16).

12. T. Cass. Sevērus Tit Kasij Sever, govornik in pesnik v Avgustovem in Tiberijevem času: Sen. rh., Plin., Q., T., Suet. — Od tod adj. Cassiānus 3 Kasijev,
a) = Lucija Kasija, gl. pod 2.: bellum Cassianum C.
b) = Lucija Kasija, gl. pod 3.: Cassianum illud Ci. tisti Kasijev izrek, Cassianus iudex Ci. strog sodnik (kakršen je bil) Kasij (ki je bil kot cenzor l. 125 tako strog, a resnicoljuben in moder hkrati, da je prišlo njegovo ime v pregovor), tako tudi pl. Cassiani iudices Ci.
c) = Gaja Kasija, gl. pod 5.: Cassianae partes Vell. Kasijeva stranka, Kasijevi pristaši, kasijevci.
č) = Gaja Kasija, gl. pod 11.: Cassiana schola Plin. iun. Kasijevi nasledniki; subst. Cassiānī -ōrum, m kasijevci, Kasijevi privrženci: Dig.

Castor -ŏris (star. tudi -ōris, dat. -ōrī itd.), acc. -orem, pesn. -ora, m (Κάστωρ) Kastor,

1. Tindarejev (ali Jupitrov) in Ledin sin, brat Poluk(s)a, Helene in Klitaimestre, sloviti krotilec konj. S svojim bratom je bil pomočnik mornarjev (Dioskura ali Dvojčka kot ozvezdje); njun praznik so obhajali 28. VI.: Varr., H., O., Cat., Pr. idr., Castor et Pollux Ci., aedes Castoris Ci. ali aedes Castoris et Pollucis Ci., Suet. Kastorjevo (in Poluk[s]ovo) svetišče na južni strani foruma med Julijevo baziliko in Vestinim svetiščem, ad Castoris (elipt., sc. aedem) Ci.; ob tem svetišču je bila zakladnica, od tod: ad Castoris quaerere Ci., ad vigilem ponendi Castora nummi Iuv.; pl. Castores Plin., Min., Tert., Arn. oba Kastorja = Dioskura, Kastor in Poluk(s), od tod alter Castor Stat.; kot krajevno ime: locus Castorum T. ali ad Castores Suet. Kastorjevo, kraj v gornji Italiji med Kremono in Bedriakom, kjer je bilo svetišče Kastorja in Poluk(s)a. Rimljani so prisegali (se zaklinjali) na Kastorja z izrazoma ēcastor ali mēcastor na Kastorja, pri Kastorju: Pl., Ter., Varr. ap. Gell. — Od tod adj. Castoreus 3 Kastorjev: manus Sen. tr.

2. Enejev tovariš: V.

3. vnuk kralja Dejotara, retor in zgodovinopisec, ki ga je ubil lastni ded: Ci.

4. Antonius Castor Antonij Kastor, gr. pisatelj del o rastlinstvu: Plin.

cataclīstos -on (gr. κατάκλειστος) vreden, da se ga zaklepa ali hrani, od tod krasen, čudovit: vestis = subst. cataclīsta -ae, f praznična (paradna) obleka: Ap., Eccl. Od tod adj. cataclīsticus 3 praznične obleke (gen. sg.): c. fila Ven. = cataclīsta -ae, f.

cataplūs -ī, m (gr. κατάπλους) pristajanje, pristanek; met. (pristajajoča) ladja, (pristajajoče) ladjevje (brodovje): Aus., Sid., cataplus ille Puteolanus Ci., Niliacus c. Mart. brodovje v Egiptu, ki ga je ustanovil Avgust.

catōmidiō -āre (gr. κατωμίζω) koga dati čez koleno in ga po zadnjici našeškati: Petr.

Caunus (Caunos Plin., Stat. ) -ī, f (Καῦνος) Kaven, primorsko mesto v Kariji: Ci., Mel.; po mitu ga je ustanovil Caunus (Kaven), sin Mileta (torej miletska naselbina) in Kiane (Cyane = morje) ter Biblidin (Astartin) brat: O. Od tod adj.
a) Cauneus (Caunius) 3 iz Kavna, kavenski = karski; poseb. Cauneae -ārum, f (sc. ficūs) karske smokve: Ci. idr., aedilis non trium caunearum Petr. niti fige vreden; subst. Cauniī -ōrum, m Kavenci, preb. Kavna: Ci.
b) Caunītēs -is (Καυνίτης) kavenski: sal Plin.

cavea -ae, f (cavus)

1. votlina: Plin., Lact., Prud., a cavo cavea Varr.; od tod
a) kletka za živali, obor, zverinjak, ptičnica: Varr., Lucr., Cu. idr., avis inclusa in cavea Ci., ursus,... caveae valuit si frangere clatros H., in cavea mortua pica Mart.; panj, košnica: Col., emissum caveis apum agmen V.
b) ograja iz trnja idr. okrog mladih dreves idr.: Col.
c) mrežasto pleteno stožčasto stojalo, ki so ga postavljali valjavci in barvarji nad oglenko z ožganim žveplom, da so vetrili, sušili in belili tkanino: Ap. (Metam. IX, 24).

2. pren. prostor za gledalce (v rim. gledališču): Pl., Amm., qui clamores totā caveā nuper in... M. Pacuvii nova fabula! Ci.; sedeži v gledališču so se stopničasto dvigali; od tod prima cavea sedeži na prvem prostoru (za častno gospodo: senatorje, viteze, Vestalke), media c. sedeži na srednjem prostoru (za poštene državljane), ultima ali summa c. sedeži na zadnjem prostoru (za ljudstvo in drhal): Turpione Ambivio magis delectatur, qui in prima cavea spectat, delectatur tamen etiam, qui in ultima Ci., sanxitque, ne quis pullatorum mediā caveā sederet Suet., verba ad summam caveam spectantia Sen. ph. zadnjemu prostoru namenjene.

3. met.
a) gledališče: verbum in cavea dixit histrio Pl., ludi publici, quoniam sunt cavea circoque divisi Ci.
b) gledalci v gledališču, potem gledalci sploh: consessus caveai (= caveae) Lucr., hic totum caveae consessum ingentis... clamoribus implet V., caveae dissensus Stat.