Franja

cikličen pridevnik
1. (ponavljajoč) ▸ ciklikus, körkörösPovezane iztočnice: ciklične obremenitve, ciklični saldo

2. (vsebinsko povezan v celoto) ▸ ciklikus
Svoja dela je razvrstila v majhne ciklične sklope s tematiko narave. ▸ Műveit kisebb, a természet témájával foglalkozó, ciklikus egységekre osztotta

3. kemija (o spojini) ▸ ciklikus, gyűrűsMonosaharidi nastopajo pretežno v cikličnih oblikah. ▸ A monoszaharidok elsősorban ciklikus alakban fordulnak elő.
Povezane iztočnice: ciklična oblika, ciklični adenozin monofosfat

4. glasba (iz več povezanih stavkov) ▸ ciklikus, többtételes

circumstance [sə́:kəmstəns] samostalnik
okoliščina
množina položaj, stanje; nadrobnost; ceremonija; formalnost; primer, dejstvo, dogodek

ameriško not a circumstance to nič v primeri s
straightened circumstances denarna stiska
under no circumstances nikakor ne
without circumstance brez ceremonij, brez formalnosti
in the circumstances, under the circumstances v takih okoliščinah, s takimi pogoji
extenuating circumstances olajševalne okoliščine
pomp and circumstances formalnost in ceremonije, odvečno delo

cisne moški spol labod; pesnik

canto del cisne labodji spev; zadnje delo
cuello de cisne labodji vrat
(borla de) cisne fina blazinica za pudranje

cizelêrski

cizelersko delo (labor f de) cincelado; cinceladula f

clerical¹ [klérikəl] pridevnik
duhovniški; klerikalen; pisarniški, pisarski

clerical error napaka v pisavi
clerical work pisarniško delo
clerical staff pisarniško osebje
clerical duties pisarniške dolžnosti

cloîtrer [klwatre] verbe transitif zapreti, vtakniti v samostan; zapreti

se cloîtrer iti v samostan, figuré živeti proč od sveta, sam zase
se cloîtrer dans sa chambre, dans ses occupations zapreti se v svojo sobo, v svoje delo

closed [klouzd] pridevnik
zaprt

closed circuit television televizija zaprtega kroga
closed work podzemeljsko delo
closed season doba prepovedi lova
ameriško closed shop delavnica, ki sme zaposliti samo člane strokovne zveze

coal¹ [koul] samostalnik
premog

to blow the coals podpihovati strasti
to carry coals opravljati ponižujoče ali neprijetno delo
to carry coals to Newcastle vlivati vodo v morje
ameriško hard coal antracit
vegetable coal rjavi premog
to haul (ali call, rake, drag) over the coals grajati, psovati
to heap coals of fire over s.o's head poplačati slabo z dobrim, povzročiti komu slabo vest
coal field premogovni revir
live (ali hot, quick) coal(s) žerjavica
to put coal on the fire naložiti premog v peč

coger [g/j] prijeti, zgrabiti, vzeti; trgati, na-, o-birati; zaje(ma)ti; najti; občutiti; presenetiti, zalotiti, zasačiti; prostor imeti

coger un agua (mor) zamašiti razpoko
coger agua en cesto vodo v Savo nositi, brezplodno delo opravljati
coger de los cabellos a uno koga za lase zgrabiti
coger una chispa (ali mona, papalina, pítima, turca, curda) opiti se
coger corriendo a uno koga dohiteti
coger la delantera dobiti prednost
coger a uno desprevenido koga presenetiti
coger al enemigo entre dos fuegos sovražnika v navzkrižni ogenj vzeti
coger una enfermedad zboleti
coger frío prehladiti se
coger en mentira na laži ujeti, na laž postaviti
coger de nuevo, coger de golpe, coger de sorpresa presenetiti
coger la puerta (calle) pobrati se, stran iti
coger un resfriado prehladiti se, nahod dobiti
coger el sentido razumeti smisel (pomen), spoznati
coger el sueño zaspati
coger tierra pristati, izkrcati se
coger la vez a uno prehiteti koga
coger a uno en mal latín koga pri napaki (pomoti) ujeti
coger a uno con las manos en la masa koga na dejanju zasačiti
coger a uno la palabra koga za besedo prijeti
está que coge moscas ves iz sebe je
esto no me coge to se ne nanaša name
aquí te cojo y aquí te mato rečeno storjeno
esto no coge aquí za to tu ni dovolj prostora
cogerse spustiti se (en v), zaplesti se; iti na limanice
cogerse a alg. priviti se h komu, objeti koga

collar¹ [kɔ́lə] samostalnik
ovratnik; komat; ogrlica; (pasji) navratnik
tehnično čep, mašilnik, obroč(ek), kolut, prirobnica; ustje rova; pena (na pivu)

against the collar težaven (opravek)
collar work težko delo
out of a collar brezposeln
in collar zaposlen
to slip the collar izmuzniti se, uiti
up to the collar do vratu, do grla
to get hot under the collar razsrditi se, pobesneti

collectif, ive [kɔlɛktif, iv] adjectif kolektiven, skupinski, skupen; masculin kolektiven samostalnik; masculin skupne dispozicije načrta finančnega zakona

billet masculin collectif de chemin de fer kolektivna železniška vozovnica
contrat masculin collectif de travail kolektivna delovna pogodba
nom masculin collectif kolektiven samostalnik
responsabilité féminin collective kolektivna odgovornost
travail masculin collectif skupinsko, ekipno delo
verre masculin collectif zbiralna leča
voyage masculin collectif kolektivno, skupinsko potovanje
visite féminin collective de musée skupinski ogled muzeja
faire une démarche collective podvzeti kolektivne korake

collier [kɔlje] masculin ogrlica; (pasji) ovratnik; komat, jarem; vrv, jermen za privezanje živali, figuré tlaka; kovinski obroč za cevi ipd

collier de perles ogrlica iz biserov
cheval masculin de collier vprežni konj
cheval masculin franc de collier konj, ki krepko vleče
collier de misère tlaka, garanje
pigeon masculin à collier golob grivar
collier (de barbe) kratka pristrižena brada, ki sega do las na senceh
franc de collier (figuré) odkrit, zanesljiv
donner un coup de collier (figuré) energično, a le trenutno poprijeti (za delo)

comandato agg.

1. relig.
festa comandata zapovedani praznik

2. admin. dodeljen:
professore comandato presso il ministero profesor, dodeljen na delo pri ministrstvu

commander [kɔmɑ̃de] vieilli zapovedati, ukazati; predpisati; zahtevati; commerce naročiti; militaire poveljevati, voditi; technique spraviti v pogon, upravljati; verbe intransitif vladati (sur, à nad), obvladovati, nadzirati

se commander obvladati se
commander un bataillon, une expédition poveljevati bataljonu, voditi ekspedicijo
commander à sa colère obvladati svojo jezo
il m'a commandé de me taire ukazal mi je, naj molčim
le travail commande delo najprej, pred vsem drugim
la forteresse commande l'accès à la ville trdnjava nadzira dohod v mesto
pièces féminin pluriel d'une maison qui se commandent hišni prostori, ki so tako razporejeni, da je treba iti skozi enega v drugega

compter [kɔ̃te] verbe transitif (pre)šteti, iz-, ob-, pre-, računati, izplačati; nameravati, upati, (trdno) računati (avec s); zanesti se (sur na); veljati (pour za, kot), nekaj biti, pomeniti, predstavljati

à compter de počenši z, od
à compter d'aujourd'hui od danes naprej
à pas comptés odločnih, usmerjenih korakov
tout bien compté et rabattu po skrbnem pretresu
sans compter (figuré) radodarno, obilno
cette robe ne me plaît pas, sans compter qu'elle est très chère ta obleka mi ni všeč, ne glede na to, da je zelo draga
il compte pouvoir partir demain računa, upa (namerava), da bo lahko odpotoval jutri
ne compter à rien quelque chose nobenega hrupa s čim ne delati, ne pripisovati večje važnosti čemu
plusieurs années de service imeti precéj službenih let
compter pour du beurre (populaire) ne biti važen
compter de tête računati na pamet
compter sans l'hôte računati brez krčmarja
compter les clous de la porte (familier) čakati (pred vrati)
compter les morceaux de quelqu'un komu grižljaje šteti
compter à la muette (musique) izpuščati (takte)
compter ses pas počasi iti, figuré previdno, preudarno iti na delo
cela ne compte pas to ne šteje, to ni pomembno, to ni važno
savoir compter znati računati, figuré znati gledati na svojo korist

conchabo moški spol ameriška španščina nastavitev (služinčadi ipd.)

oficina de conchabo (Arg) posredovalnica za delo

condūcō -ere -dūxī -ductum

A. trans.

I.

1. spelj(ev)ati, zb(i)rati, zgrniti (zgrinjati): Varr. fr., conducendorum testium causā Larini est commoratus Ci., c. omnes clientes obaeratosque eodem C., exercitum in unum locum C., eo copias omnes auxiliaque C., ad conducenda viginti milia peditum C., dispersas per urbem cohortes in una castra c. T.

2. occ.
a) združiti (združevati), povez(ov)ati, spojiti (spajati): propositionem et assumptionem in unum Ci., partes in unum L., Peneus … nubila conducit O., velut si quis conducat cortice ramos O., plures puteos per specus in unum c. Vitr.
b) skrčiti (skrčevati), stisniti (stiskati): coria et carnem trahit et conducit in unum Lucr., interiores (nervi) conducunt membra, superiores revocant Plin. —

II. z zakupom ali najemom pridobi(va)ti si kaj =

1. naje(ma)ti: coquum Pl., conductae operae Ci., in me impetus conductorum hominum parabatur Ci., qui ab eis conducebantur, ut aliquem occiderent Ci., conducta multitudo Ci., S., homo mercede conductus Cu., mercede diurna conductum pavit H. za dnino najetega, qui conducti plorant in funere H. (posploševalni „qui“ zajema tudi najete žalovalke = praeficae); z ad: consulem conducere ad caedem faciendam Ci. ali s sup.: coctum, non vapulatum conductum esse Pl.

2. occ.
a) vojsko, vojake naje(ma)ti, nab(i)rati za plačilo: milites Gallos mercede c. L., c. militem Cu., pedites mercede conducti Cu.; met.: bella conducta Sil. z najetimi četami; subst. masc.: ex Graecia conductorum tria milia Cu. 3000 najetih vojakov.
b) priležnico, cipo naje(ma)ti si: scortum vidua mercede conducta N.; met.: torum c. O.
c) denar izposoditi (izposojati) si: omnia conductis coëmens obsonia nummis H., pecuniam c. Iuv.

3. v najem (zakup) vzeti (jemati), naje(ma)ti: domum non magno conduxit in Palatio Ci., hortum c. Ci., arabat agrum conductum in Segestano Ci., magnas arationes conductas habet Ci., c. portorium Ci. ali publica vectigalia L.; subst. conductum -ī, n v zakup vzeto posestvo: solebat extra portam aliquid conducti habere Ci.; poseb. najeta hiša, najeto stanovanje: in conductum accurrere Petr., manere biennio toto in suo conducto Vulg.

4. za stalno ceno kako delo prevze(ma)ti, na zakup prevze(ma)ti: ad conducendum tres societates aderant L., praebenda c., quae ad exercitum Hispaniensem opus sunt L. dobave za vojsko, (Simonides) … laudem (hvalnico) ut scriberet, certo conduxit (po drugih: condixit) pretio Ph.

5. s kupovanjem pridobi(va)ti (si) kaj, (po)kupiti: agnum caedendum (za zakol) Pl., pretio magno librum Gell.

B. intr., nav. le kot v. impers. condūcit zaleže, koristi, v prid je, v korist je, učinkuje (prim. gr. συμφέρει): ea maxime conducunt, quae sunt rectissima Ci., conducit nihil Aur.; z dat.: H., Col., Q., T., huic aetati conducit latebrosus locus Pl., et virtute (star. dat.) tuae et caris conducere chartis Luc. fr., id quod minime conducit ipsis Ci., vinum maxime conducit alvo citae Plin.; z ad ali in in acc.: quae ad ventris victum conducunt Pl., conducat id necne ad vitae commoditatem Ci., quod in commune conducat loco sententiae proferre T., alia ad rem conducentia Gell.; z inf.: patriae conducit pios habere cives Ci.; z ACI: quod hoc maxime rei publicae conducit Syriam Macedoniamque decerni Ci. — Od tod adv. pt. pr. condūcenter pristojno, spodobno, prikladno: Gell.

congeniale agg. kongenialen, soroden po duhu:
è un lavoro che non mi è congeniale to je delo, ki mi ne leži

conscience [kɔ̃sjɑ̃s] féminin zavest (= conscience morale), vest; vestnost

dans ma conscience, en mon âme et conscience po mojem prepričanju
en (bonne, sûreté de) conscience odkrito; pošteno
par acquit de conscience za pomirjenje vesti
sans conscience brezvesten, brezvestno
sur mon honneur et conscience pri moji časti in vesti
la main sur la conscience roko na srce, čisto pošteno, iskreno
conscience du, de son devoir zavest, čut za dolžnost
conscience collective, de classe kolektivna, razredna zavest
conscience professionnelle poklicna vestnost
conscience de soi, du moi samozavest
cas masculin de conscience stvar, vprašanje vesti
directeur masculin de conscience (religion) spovednik
homme masculin de conscience vesten človek
liberté féminin de conscience svoboda vesti
objecteur masculin, objection féminin de conscience odklanjalec, odklanjanje služenja vojaščine
voix féminin de conscience glas vesti
s'adresser à la conscience de quelqu'un prigovarjati komu, svariti koga
agir, parler selon (ali: suivant) sa conscience delati, govoriti po svoji vesti
avoir conscience de quelque chose zavedati se česa
avoir de la conscience biti vesten
avoir la conscience nette imeti čisto vest
avoir la conscience large, élastique imeti kosmato vest
avoir la conscience en paix, en repos imeti mirno vest
avoir la conscience tranquille, chargée imeti mirno, težko vest
décharger, libérer, soulager sa conscience olajšati si vest
dire tout ce qu'on a sur la conscience ničesar ne prikrivati, povedati vse, kar imamo na vesti
faire son examen de conscience vest si izprašati
je (me) fais (une) conscience de quelque chose vest me peče zaradi česa
je me fais un cas de conscience de quelque chose vest me grize zaradi
mettre de la conscience vestno delati (à na, pri)
mettre quelque chose sur la conscience de quelqu'un koga odgovornega delati za kaj; komu kaj na srce položiti
mettre beaucoup de conscience dans son travail opravljati vestno svoje delo
perdre conscience izgubiti zavest
prendre conscience de zavedati se
il a pris conscience de sa faiblesse zavedel se je svoje slabosti

constare v. intr. (pres. cōnsto)

1. sestati se:
l'opera consta di due volumi delo je v dveh knjigah

2. biti znano:
mi consta che... znano mi je, da...