Franja

interessenlos nezainteresiran; brez zanimanja

interminábil -ă (-i, -e) adj. brezkončen, brez konca

in-terminus 3 (in [priv.], terminus) brezmejen, neomejen, metaf. neskončen, brez konca, brezkončen (naspr. incoeptus brez začetka): Aus., stellarum lapsus Ap., longis intermina saeclis Prud.

interrègne [-rɛnj] masculin, histoire medvladje; figuré vmesni čas, prekinitev; časovni presledek, ko je država brez poglavarja

in-territus 3 (in [priv.], terrēre) neprestrašen, nepreplašen: classis interrita fertur V.; kot stalna lastnost: neustrašen, neustrašljiv, neboječ, brez strahu (naspr. timidus): vultus Cu., Q., illa interrita vultu O., testes firmi et interriti Q., interritus omni periculo Sen. rh. v vsaki nevarnosti, homo interritus periculis Sen. ph. v nevarnosti, audio interritus Plin. iun., sedebat inturbatus, interritus Plin. iun., extentam cervicem interritus liberto praebuit Vell.; pesn. (kot adj.) z gen.: mens interrita leti O. ne boječ se smrti.

in-tēstābilis² -e = intēstātus² in v istem dvoumju kakor ta beseda (in [priv.], tēstis modo) brez mod, skopljen: Pl.

intestacy [intéstəsi] samostalnik
pravno smrt brez oporoke

succession on intestacy zakonito dedno nasledstvo
the property goes by intestacy zapuščina pripade zakonitim dedičem

intestado brez oporoke

intestat [ɛ̃tɛsta] adjectif ki ni zapustil oporoke, brez oporoke

héritier masculin ab intestat (juridique) zakoniti dedič
décéder intestat umreti brez oporoke

intestate [intéstit, -teit]

1. pridevnik
pravno brez oporoke

2. samostalnik
kdor umre brez oporoke

in-tēstātus¹ 3 (in [priv.], tēstārī)

1. ne da bi bil naredil oporoko, brez oporoke (umrl): cum esset eius uxor Valeria intestata mortua Ci., ad cenam si intestatus eas Iuv., cives intestati Plin., intestata senectus Iuv.; od tod abl. adv.: intestatō mortuus est pater familias Ci. brez oporoke; tako tudi: ab intestato heres Icti.

2. nedokazan (nepotrjen) s pričami: Pl. (Curc. 659).

3. nesposoben za pričevanje ali izdelavo oporoke, oporočanje: Pl. (Mil. glor. 1416) v dvoumju z intēstātus2.

in-tēstātus² 3 (in [priv.], tēstis modo) brez mod, skopljen (gr. ἄνορχος): Pl. (Mil. glor. 1416) v dvoumju z intēstātus1, nekako = neploden, nezmožen oploditve.

in-timidē, adv. brez strahu: intimidius incedere Amm.

in-trepidus 3, adv. -ē „ne spravljen v nered“, od tod

1. v redu, miren: sensim et intrepidi se receperunt Cu., postquam satis intrepide visum est fieri L., dicto intrepidi paruerant Val. Max.; ret.: i. hiems T. mirna, brez skrbi prebita.

2. metaf. brez strahu, neustrašen, pogumen, vztrajen, neomajen, ki ne obupa: dux L., officia sua vir bonus exsequitur inconfusus, intrepidus Sen. ph., solus Ptolemaeus adventum Gallorum intrepidus audivit Iust.; z adversus: adversus utrumque fortunam intrepidus inconfususque Sen. ph.; z dat.: intrepidus minantibus T. proti tistim, ki so grozili; s pro: intrepidus pro se O.; z abl. loci: intrepidus vultu Lucan., intrepidus animo Sen. tr.; enalaga: vultus O., verba Sen. ph., intrepida incedendi modulatio Gell., natura, vis Amm.

intrincado zapleten, zmešan; brez poti, neprehoden

introuvable [ɛ̃truvabl] adjectif nenajdljiv, ki ga ni moči najti; nedostavljiv (pošta) neznano kam preseljen; figuré brez pri mere

le merle blanc est presque introuvable bel kos se skoraj ne najde

in-tūtus 3

1. nezavarovan, nezaščiten, brez zavetja, neutrjen: intuta Gallorum castra L., urbs L., quosque cunctando rem publicam intutam patiemini? S. fr., quod uberrimum spolianti et defendentibus intutum petebant T. napasti tam, kjer branilci niso imeli zaslombe; subst. intūta moenium firmare T. slabo zavarovana mesta.

2. negotov, nezanesljiv, nevaren, žaltav: intuta amicitia T., latebrae T., intuta, quae indecora T., Druentia gurgitibus vagis intuta Amm.; z inf.: Plin., intutum est hoc facere T.

in-ultus 3 (in [priv.], ulcīscī)

1. nemaščevan: Marius vitam suam, ne inultus esset, reservavit Ci., cavete, ne inulti animam amittatis S., precibus non linquar inultis H. da bi moje prošnje našle maščevanje, da bi mojim prošnjam sledilo maščevanje.

2. nekaznovan, brez kazni: ut ceterorum iniuriae sint inultae Ci., inultis hostibus ager vastatur S., eum regem inultum esse patiemini? Ci., inultus ut tu riseris sacra vulgata! H., inultus subeuntem prohibet Cu. brez škode, id inultum numquam feret Ter., tantum scelus inultum habuit Val. Max., imperatores inulti L., inulti perierunt S., haud inultum interfecere L., neque inultus interficitur S., aliquem inultum sinere Ci., hostes inultos abire sinere L.; pesn.: dum catulos ferae celent inultae H.

inútil nekoristen, nepotreben, ne(po)raben, brez vrednosti; nesposoben, nezmožen; brezuspešen

inútil para el servicio nesposoben za službo
todo es inútil vse je zaman
hacer esfuerzos inútiles zaman se truditi

inutilement [-tilmɑ̃] adverbe brezuspešno, zaman, brez potrebe, odvečno, po nepotrebnem