Franja

sleepy [slí:pi] pridevnik (sleepily prislov)
zaspan, dremav; utrujen
figurativno medel, len; mrtev (o trgovini); (sadje) prezrel, mehek; uspavalen

sleepy pear prezrela hruška
sleepy sickness spalna bolezen
a sleepy tune uspavajoča melodija

slinavka samostalnik
1. (organ v trebušni votlini) ▸ hasnyálmirigy
Imel sem namreč velike težave z zdravjem, štirikrat sem bil operiran na slinavki. ▸ Nagy gondjaim voltak ugyanis az egészségemmel, négyszer műtötték a hasnyálmirigyemet.
Pri diabetesu tipa 2 slinavka še vedno proizvaja inzulin, a ne v zadostnih količinah. ▸ 2-es típusú cukorbetegség esetén a hanyálmirigy még mindig termel inzulint, azonban nem elegendő mennyiségben.

2. (žleza za izločanje sline) ▸ nyálmirigyČloveško slino proizvajajo žleze slinavke v ustih. ▸ Az emberi nyálat a szájban található nyálmirigyek termelik.

3. medicina (bolezen) ▸ herpeszes szájnyálkahártya-gyulladás
Iz Kitajske z rahlo zamudo poročajo o izbruhu slinavke med otroki. ▸ Kínából enyhe késéssel számolnak be a gyermekek herpeszes szájnyálkahártya-gyulladásának járványáról.
Slinavka se prenaša z neposrednim stikom sluznice ali kože s slino, ki vsebuje virus. ▸ A herpeszes szájnyálkahártya-gyulladás a nyálkahártyának vagy a bőrnek a vírust tartalmazó nyállal való közvetlen érintkezése útján terjed.

slinavka in parkljevka stalna zveza
veterina (bolezen) ▸ száj- és körömfájás

smŕt (-i) f

1. morte; ekst. fine, decesso, dipartita, scomparsa, trapasso:
umreti nasilne smrti fare una brutta fine; morire, perire di morte violenta
obsoditi na smrt condannare a morte
koga na smrt sovražiti avercela a morte con qcn.
pasti junaške smrti morire da eroe
vprašanje življenja in smrti questione di vita o di morte
naravna, navidezna smrt morte naturale, apparente
prerana smrt morte prematura
bela smrt (smrt v snegu) morte bianca
bled, suh ko smrt pallido, magro come un morto

2. teschio, testa di morto;
označiti strup s smrtjo contrassegnare il veleno con un teschio

3. pren. cosa letale, spiacevole, insopportabile, penosa; rovina, fine:
alkohol je zanj smrt per lui l'alcol è letale

4. (v adv. rabi) na smrt da morire, a morte:
na smrt se dolgočasiti annoiarsi da morire
smrt mu je že za petami è prossimo a morire
smrt ga je pobrala è morto,è deceduto
gledati smrti v obraz guardare la morte in faccia
biti obsojen na smrt (živalske, rastlinske vrste) essere condannati a estinguersi, all'estinzione
njega bi bilo treba poslati po smrt è di una lentezza esasperante
pren. pognati, poslati koga v smrt mandare a morire, condannare a morte
boriti se s smrtjo agonizzare; essere sul punto di morire
igrati se s smrtjo rischiare la morte
pog. biti na smrt bolan essere gravemente ammalato
biološka smrt morte biologica
blaga smrt eutanasia
star. črna smrt peste
klinična smrt morte clinica
rel. mučeniška smrt martirio
šport. spirala smrti (smrtni zavoj) spirale della morte
PREGOVORI:
dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
dosti psov je zajčja smrt molti cani sono la morte della lepre

smŕtno mortellement, à mort

smrtno bled d'une pâleur mortelle (ali livide)
smrtno nevaren très dangereux, mortel, (bolezen, rana) grave, mortel
smrtno utrujen accablé (ali recru, rendu, mort) de fatigue, harassé, épuisé, familiarno éreinté, popularno claqué
biti smrtno zaljubljen être éperdument amoureux, mourir d'amour, familiarno être très emballé (ali mordu)
smrtno se dolgočasiti s'ennuyer à mourir (ali à mort), mourir d'ennui
smrtno koga sovražiti haîr quelqu'un à mort (ali comme la mort, la peste)

sollicitō -āre -āvī -ātum (sollicitus)

1. močno (silno) premakniti (premikati), (za)gibati, vzbuditi (vzbujati), stres(a)ti, pretres(a)ti, potres(a)ti, (za)majati, omajati, razmajati (razmajavati, razmajevati), razri(va)ti, stres(a)ti, potres(a)ti, pretres(a)ti (večinoma le pesn.): (sc. mundum) sollicitare suis … ex sedibus Lucr., corpora sollicitata trepidant Lucr., sollicitare Manes totumque orbem O., stamina docto pollice O. ubirati strune, sollicitant alii remis freta V., rudibus remis sollicitavit aquas Cl., sollicitanda tellus V. ali ferro sollicitare humum Tib. (raz)orati, nequiquam spicula dextra sollicitat V., ne salebris sollicitentur apes Col.; v obscenem pomenu: inguina Petr., Mart., mentulam Mart. Klas. le

2. metaf.
a) (z)ganiti, sprožiti (sprožati) delovanje (dejavnost, aktivnost), narediti (delati) koga dejavnega (aktivnega), spraviti (spravljati) koga v dejavnost, aktivirati: myropolas omnes Pl. kupujoč nadlegovati vse dišavarje, kupovaje tiščati v vse dišavarje, arcu sollicitare feras O. goniti, poditi, loviti, pojati.
b) bolezensko oz. kako bolezen pretres(a)ti, (raz)dražiti, sprožiti (sprožati), vzbuditi (vzbujati), (vz)dražiti, stimulirati, lotiti (lotevati) se česa, prevze(ma)ti, (o)slabiti: alvum purgatione Cels., stomachum vomitu Cels., nulla varietate sollicitandus aeger est Cels., mala copia … aegrum sollicitat stomachum H. obtežuje želodec, tišči v želodcu.
c) močno (silno) pretres(a)ti, (o)majati, razmajati (razmajavati, razmajevati), v nered spraviti (spravljati), (z)motiti: sollicitare quietae civitatis statum L., ne pacem sollicitarent L.
d) vznemiriti (vznemirjati) koga, kaj, navda(ja)ti koga z nemirom (skrbjo, žalostjo, bolečino), prizade(va)ti komu skrb (zaskrbljenost, žalost, bolečino, težave ipd.), (u)žalostiti koga, povzročiti (povzročati) komu žalost (skrb), spraviti (spravljati) koga v žalost (skrb), nakopa(va)ti komu žalost (skrb), mučiti, trapiti, težiti, bremeniti, obremenjevati koga, skrbeti koga kaj: si quis dotatam uxorem habet, neminem sollicitat sopor Pl., quid te aliud sollicitat? Ter., libido et ignavia semper animum excruciant et semper sollicitant Ci., multa me sollicitant anguntque Ci., anxitudo semper ipsa se sollicitans Ci., aerumnā sollicitari Ci., haec cura me sollicitat Ci., ea cura quietos (sc. deos) sollicitat V., periculum sollicitabat (sc. mentes) L., me nullo sollicitante metu O., magnum bello sollicitare Iovem O., Helene non pluribus esset sollicitata procis O. mučena, (z)begana, trapljena, cor sollicitant facta nefanda meum Tib.
e) (raz)jeziti, (raz)dražiti (razdraževati), (raz)srditi: Iuppiter sollicitatus prava religione L., sollicitatque feros … hostes Lucan.
f) α) v negativnem pomenu vznemiriti (vznemirjati), razburiti (razburjati), vnesti (vnašati) nemir (razburjenje) kam, med koga, (raz)dražiti, razvne(ma)ti, (za)mikati koga kaj, (na)ščuvati, podščuvati, dvigniti (dvigati), sprožiti (sprožati) upor (vstajo), (za)netiti upor (vstajo) (starejše pobuniti, vzbuniti), (raz)burkati, zvestobo koga omajati, drástiti, vabiti, privabiti (privabljati), (z)mamiti, primamiti (primamljati), zapelj(ev)ati, nagniti (nagibati) koga k čemu, usmeriti (usmerjati) koga kam ali v kaj, nadlegovati: servitia urbana sollicitare S., sollicitatā plebe S., ad sollicitandas civitates, ad sollicitandos Haeduos C., sollicitatus ab Arvernis pecuniā C. podkupljen, pretio (za denar) sperare sollicitari posse animos egentium Ci., ei ad sollicitandos pastores Apulia erat attributa Ci., sollicitati … sunt dulcedine agrariae legis animi plebis L., hos (sc. Hilotas) quoque sollicitare spe libertatis existimabatur N., sollicitare deas O., ingentibus ipsam sollicitare datis O. dražiti k poltenosti (poželenju, nasladi, poltenemu razkošju), sollicitare matronam Sen. rh., forma, quae sollicitat oculos Sen. ph. mika, sollicitant haec toreumata furem Mart. privabljajo; pesn. s stvarnim obj.: donis pudicam sollicitare fidem, legitimam nuptae sollicitare fidem, sollicitare fidem, liminis astricti O. zapeljati, zmamiti, legitimos toros O., iudicium donis O. podkupiti; s prolept. obj.: ubi concubitūs primos (= ubi primum concubitūs) iam nota voluptas sollicitat V. brž ko že znana slast zopet draži k poltenosti (nasladi). Namen s praep.: servum … Fabricius ad venenum Habito dandum spe et pretio sollicitare coepit Ci., servitia ad eum (sc. Lentulum) eripiundum sollicitabant S., sollicitatis ad defectionem animis L., sollicitare ad se aves Plin., legatos Allobrogum tumultus Gallici excitandi causā a P. Lentulo esse sollicitatos Ci.; s finalnim stavkom: dixit se sollicitatum esse, ut regnare vellet Ci. ep. da je bil nujno pozvan, da so ga nujno pozvali, civitates sollicitant, ut in ea libertate … permanere quam Romanorum servitutem perferre mallent C. pozivajo, nagovarjajo, maritum sollicitat precibus, ne spem sibi ponat in arto O. prepričuje, nagovarja, sollicitari se simulans, ne … Amm.; pesn. z inf.: sollicitor nullos esse putare deos O. β) redkeje v pozitivnem pomenu (po)vabiti, privabiti (privabljati), spodbuditi (spodbujati), da(ja)ti komu spodbudo (spodbude) za kaj, prepričati (prepričevati), pregovoriti (pregovarjati), nagniti (nagibati), pozvati (pozivati), (za)mikati: cantu tremulo pota Cupidinem lentum sollicitas H., circumspicias praeceptores, quos sollicitare possimus Plin. pozvati, (da) naj pridejo sem, in his me multa sollicitant, aliqua nec minora, deterrent Plin. iun. me marsikaj mika (da naj kupim), sollicitare caelestia numina votis Tib. glušiti s prošnjami = obračati se s prošnjami. Namen s praep.: sollicitandi ad hunc laborem erant Sen. ph., sollicitare aliquem ad amicitiam Plin., aliquem ad colloquium Iust., ad emendum Plin. iun., sollicitas me in Formianum Plin. iun. vabiš me, sollicitare Alexandrum in Italiam, Iones in suas partes Iust., aliquem in auxilium L. epit.; s finalnim stavkom: potest nos sollicitare lacus iste, ut committere illum mari velimus Traianus in Plin. iun. ep.; pesn. z inf.: sollicitat spatium decurrere amoris Lucr., finem expromere verum sollicitat superos Lucan.

sommeil [sɔmɛj] masculin spanje; spanec; zaspanost; utrujenost

sommeil éternel večno spanje, smrt
sommeil de la nature spanje narave
sommeil léger, profond, agité lahko, globoko, nemirno spanje
maladie féminin de sommeil spalna bolezen
s'arracher du sommeil iztrgati se, planiti iz spanja
il s'est abandonné, il a cédé, il a succombé au sommeil spanec ga je premagal
j'ai besoin de 10 heures de sommeil potrebujem 10 ur spanja
avoir sommeil biti zaspan, utrujen
dormir d'un sommeil de plomb; dormir du sommeil du juste spati spanje pravičnega
laisser une affaire en sommeil začasno odložiti zadevo
mettre en sommeil (figuré) dati ad acta
réveiller quelqu'un en plein sommeil zbuditi koga sredi spanja
tirer quelqu'un du sommeil zbuditi koga iz spanja
mourir de sommeil stoje spati, umirati od spanca, od utrujenosti
tomber de sommeil klecati, padati od utrujenosti
vaincre le sommeil premagati spanec

sonno m

1. spanje, sen:
sonno agitato, tranquillo nemirno, mirno spanje
il sonno del giusto spanje pravičnega
il sonno eterno, l'ultimo sonno pren. večno spanje
terapia, cura del sonno spalna terapija
dormire sonni tranquilli pren. mirno spati, živeti mirno
prendere, riprendere sonno zaspati, ponovno zaspati

2. med.
malattia del sonno spalna bolezen, tripanosomiaza

3. spanec, zaspanost:
avere sonno biti zaspan
cadere, cascare dal sonno klecati, padati od utrujenosti
far venire, mettere sonno pren. biti na smrt dolgočasen

4. pren. mir, tišina

spálen sleeping(-)

spálna bolezen sleeping sickness
spálna soba bedroom, ZDA sleeping-room, (za veliko oseb) dormitory
spálna srajca nightdress, nightgown, pogovorno nightie, nighty
spálni voz (železniški) sleeping car, sleeper
spálna vreča sleeping bag
spálna zofa sofa, sofa bed, couch

spálen à coucher, de nuit, de lit

spalna bolezen maladie ženski spol du sommeil
spalna halja robe ženski spol de chambre
spalna soba chambre ženski spol à coucher
spalna srajca chemise ženski spol de nuit
spalno sredstvo soporifique moški spol, somnifére moški spol, dormitif moški spol
spalni voz (vagon) wagon-lit moški spol, sleeping moški spol
spalna vreča sac moški spol de couchage

spálen (-lna -o) adj. per dormire; (da) letto:
spalni prostori stanze, camere da letto; zona notte
žel. spalni vagon vagone letto
med. spalna bolezen malattia del sonno
spalna čepica berretto da notte
spalna halja vestaglia
spalna srajca camicia da notte
spalna vreča sacco a pelo
urb. spalno naselje (città) dormitorio

spálen de dormir

spalna čepica gorro m de dormir
spalna bolezen enfermedad f del sueño
spalna kabina (na ladji) camarote m
spalna koja (na ladji) litera f
spalni prostor dormitorio m; alcoba f
spalna srajca pijama m
spalno sredstvo (med) somnífero m, dormitivo m, hipnótico m
spalni voz (vagon) coche-cama m, A coche m dormitorio
spalna vreča saco m de dormir

spàvaćī -ā -ē spalni: -a košulja, soba; -a kola, spavaći vagon; -a bolest med. spalna bolezen

specífičen (-čna -o) adj.

1. (poseben, svojevrsten) specifico, particolare:
beseda ima v tej zvezi specifičen pomen in questo contesto la parola ha un significato specifico
med. specifična bolezen malattia specifica
fiz. specifična teža peso specifico
fiz. specifična toplota calore specifico
fiz. specifični upor resistenza specifica

2. (značilen, tipičen) caratteristico, tipico, peculiare

spinal [spáinəl] pridevnik
hrbteničen

spinal column hrbtenica
spinal cord, spinal marrow hrbtenjača, hrbtni mozeg
spinal complaint bolezen hrbtnega mozga

spinálen spinal

spinálni mozeg spinal marrow
bolezen spinálnega mozga spinal complaint
spinálna paraliza spinal paralysis
spinálna punkcija lumbar puncture

spólen sexual

spólna bolezen venereal disease
spólno občevanje sexual intercourse, sexual relations, pogovorno sex
spólno poželenje sexual desire
spólna privlačnost sex appeal, sexual attraction
spólno življenje sex life, sexuality

spôlen sexuel, génital; vénérien

spolni akt acte sexuel
spolno bolan atteint d'une maladie vénérienne
spolna bolezen maladie vénérienne (ali des parties génitales)
spolni nagon instinct sexuel
spolno občevanje rapports sexuels, relations sexuelles (ali intimes), commerce charnel
spolni organi organes génitaux
spolna vzgoja éducation (ali initiation) sexuelle
spolna zrelost maturité sexuelle, puberté ženski spol
spolno življenje vie sexuelle

spôlen sexual; genital; venéreo

spolni akt, spolna združitev acto m sexual, coito m, cópula f (carnal)
spolna bolezen enfermedad f venérea
spolno bolan atacado de una enfermedad venérea
spolni nagon instinto n; sexual
spolno občevanje relaciones f pl sexuales, comercio m carnal
spolna privlačnost atractivo m sexual
spolni organ órgano m sexual, órgano genital
spolna sla apetito m (ozir. placer m) sexual
spolna vzgoja educación f (ali iniciación f) sexual
spolne značilnosti caracteres m pl sexuales
spolna zrelost pubertad f
spolno življenje vida f sexual

sporadique [spɔradik] adjectif sporadičen; raztresen, osamljen; posamičen nastopajoč tu in tam; nereden; redek

maladie féminin sporadique sporadična bolezen (ki prizadene posamezne osebe)
mouvements masculin pluriel sporadiques de grève osamljena stavkovna gibanja