Franja

tri-fārius 3 (po gr. τρι-φάσιος tvorjeno beseda; prim. bi-fārius, bi-fāriam, tri-fāriam) troj, trojen, trivrsten (trovrsten): causa morborum omnium Ap., linguae Cass.

trīstis -e (etim. nedokončno pojasnjena beseda; po eni teoriji sor. z got. þrīste drzen, predrzen, þraestan (*þraistan) (s)tiskati, po drugi iz indoev. *treis- stiskati, pritiskati (prim. lit. trieškiu stiskam, mečkam, po tretji sor. z gr. δρῑμύς prodoren, oster, grenak)

1. žalosten = nesrečo naznanjajoč, nesrečen, zlonosen, zlokoben, zèl (zlà, zlò), hud, nevaren, kvaren, škodljiv, kvarljiv: fata O., res, sors Ci., exta (naspr. laeta) T., morbus O., V., remedia L. škodljiva, responsum L., dicta V., bella H., tempora Ci., calendae H., litterae nuntiique Ci., somnia, Erinys, Tartara V., unda, Hyades, Orion H., Acheron Sil.; subst. trīste -is, n strah, nesreča: triste lupus stabulis V.; acc. n. sg. adv. (le pesn.): resonare triste et acutum H.; klas. adv. le v komp.: iuvenes tristius curantur Ci. zdravljenje mladeničev je nevarnejše.

2. occ.
a) neprijazen, resen, resnoben, strog, osoren, têžek (težák), čemeren, neprijeten, hladen (hladan), (o)zlovoljen, neprijazen (naspr. iocosus, hilaris): tristis et severus senex N., vita tristior Ci., tristis et inpexa antiquitas T., natura Ci., vultus tristior Ci., sorores (= Parcae) Tib., triste et severum dicendi genus Ci., sermone opus est modo tristi, modo iocoso H., tristius respondere Ci. ep.
b) divji, jezen, razdražen, srdit, jar, strašen, grozen, silen: veritas Ter., Eurystheus Ci. (poet.), ursa Stat., navita (= Charon), ira H., irae V., tristibus dictis atrocia facta coniungere T.

3. metaf.
a) oduren, zoprn, grênek (grenák), mrzek, nètéčen (naspr. dulcis): absinthia, sapor, anhelitus oris O., suci, amurca, lupinum V., arbor, glans Plin., tristis aspectu Plin., iaspis tristis (temen) atque non refulgens Plin., lana Mart. umazano črna (že sama na sebi).
b) žalosten, razžaloščen, žaloben, zaskrbljen, otožen, klavrn, pobit, potrt, tožen, starejše dresél(en) (naspr. hilaris, laetus): maesti tristesque H., tristis et conturbatus Ci., cum sederem domi tristis Ci., puella videsne tu illum tristem, demissum? Ci., numquam ego te tristiorem vidi esse Pl.; acc. n. sg. adv. (pesn.): triste salutantes Stat., tristius flere Pr.; pl. subst. m trīstēs (naspr. gaudentes) žalostni, žalosteči se: Plin. iun.; enalaga: exitus tristis (žalosten) atque acerbus L., Alexandri tristis eventus L., funera V., officium O. ali ministerium V. žalostna dolžnost pogreba, dona V. zadušni darovi.

trit, indecl. onomatop. cvil, beseda, ki oponaša mišje cviljenje: Naev. fr., Char.

trivial, e, aux [trivjal, vjo] adjectif trivialen, prostaški, vulgaren; robat, obscen; navaden, vsakdanji

mot masculin trivial robata beseda
faire une plaisanterie triviale narediti robato, kosmato šalo

trízložen trisyllabic

trízložna beseda trisyllable

trōssulī -ōrum, m (beseda etr. izvora za equites) trósuli

1. Tako so se pozneje (nam. celeres ali flexuntes) imenovali rimski vitezi kot konjeniki v aktivni vojaški službi: nunc emunt trossuli nardo nitidi vulgo Attico talento ecum Varr., celeres sub Romulo regibusque sunt appellati, deinde flexuntes, postea trossuli Plin., trossuli equites dicti, quod oppidum Tuscorum Trossulum sine opera opera peditum ceperint P. F., trossuli principes iuventutis Lamp.

2. metaf. posmehljivi vzdevek imenitnih rimskih gizdalinov: quid ergo? idem faciam, quod trossuli et iuvenes? Sen. ph., o quam cuperem illi nunc occurrere aliquem ex his trossulis Sen. ph., quod ad equestrem ordinem attinet, antea trossulos vocabant, nunc equites vocant ideo, quia non intellegunt trossulos nomen quid valeat, multosque pudet eo nomine appellari Iunius Gracchanus ap. Plin., et causam, quae supra indicata est, exponit invitosque etiamnum tamen trossulos vocari Plin.; sg. trōssulus: unde istuc dedecus, in quo trossulus exsultat tibi per subsellia levis? Pers.

tuccētum (tūcētum) -ī, n (gal. beseda; prim. lit. táukas mast, stvnem. dioh stegno, lat. tumeō) povito (zavito) meso, verjetno (svinjska ali goveja) klobasa, običajna jed v Cisalpinski Galiji: Ap. Arn., esto age; sed grandes patinae tuccetaque crassa adnuere his superos vetuere Iovemque morantur Pers.

tūfa -ae, f (morda germ. beseda) nekakšna čeladna perjanica („čeladni čopič“): Veg.

túj strange; (inozemski) foreign, outlandish; (nepoznan) unknown; (državljan) alien

túj državljan, -nka foreigner
túj jezik foreign language
túja beseda foreign word
na tújem abroad
pod tújim imenom under an assumed name
tekma na tújem igrišču an away match

túj étranger, d'autrui , (nepoznan) inconnu

na tujem à l'étranger
tuja beseda mot étranger (ali savant)
tuj jezik langue étrangère
tuj kapital capitaux étrangers (ali empruntés)
na tuje iti quitter le pays, émigrer
na tuj račun pour le compte d'autrui (ali d'un tiers)
mešati se v tuje zadeve s'immiscer (ali s'ingérer) dans les affaires d'autrui, se mêler des affaires d'autrui
pod tujim imenom sous un nom emprunté (ali d'emprunt)
tujega se počutiti se sentir dépaysé

túj extranjero; forastero ; (nepoznan) desconocido ; (pripadajoč drugim) ajeno

pod tujim imenom bajo nombre supuesto
tuja beseda palabra f extranjera, extranjerismo m
tuj jezik lengua f extranjera, idioma m extranjero
na tuj račun por cuenta ajena
tuj denar moneda f extranjera
tuji vrednostni papirji valores m pl extranjeros
krasiti se s tujim perjem (fig) adornarse con plumas ajenas
priti v tuje roke caer en manos ajenas
pouk tujih jezikov enseñanza f de lenguas extranjeras
tuj kapital capitales m pl extranjeros

turtur -uris, m (reduplicirana onomatop. beseda; prim. tetrissitō) grlica: Pl., Varr., V., O., Col., Mart., Iuv., Plin. idr.

Opomba: Kot fem. Plin. (30, 68).

tuxtax (beseda, ki posnema zvok udarcev) čof, čof! plesk, plesk!, bum, bum!, pof, pof!, lop, lop!: tuxtax meo tergo erit Pl. čof, čof bo padalo po mojem hrbtu.

tvorjenka samostalnik
jezikoslovje (tvorjena beseda) ▸ képzett szó

tyrannus -ī (gen. pl. -īum Pac. fr.), m (gr. τύραννος)

1. samovladar, samodržec, sprva brez negativnega stranskega pomena: Miltiades perpetuam obtinuerat dominationem tyrannusque fuerat appellatus, sed iustus N.; pesn. metaf. vladar, glavar, gospod, gospodar, knez: H., Lucan., Sen. tr. idr., Nomadum tyranni V., dextram tetigisse tyranni (= Aeneae) V., duc ad vestri ora tyranni Val. Fl., qui ferat Aeaei sociis responsa tyranni Val. Fl., amnes tecta tyranni intravere sui (= Neptuni) O., tyrannus Phrygius (= Laomedon) O.; o spartskem kralju Nabisu (Nabis): L.

2. occ. tirán, samosilnež, samosilnik, samodržec, trinog, despot, nasilnik, starejše okrótnik, stráhonja; današnji negativni pomen je beseda dobila predvsem zaradi tiranske oblasti Dionizija mlajšega: H., Sen. tr., Val. Max. idr., tulis (sc. Sicilia) multos et crudelis tyrannos Ci., tyrannus libidinosus crudelisque Ci., tyrannus saevissimus et violentissimus in suos L., crudelissimus omnium tyrannorum Phalaris Ci., animus noster modo rex est, modo tyrannus Sen. ph.; pl. tyranni tiráni tudi = samodržec z vso svojo rodovino in svojimi privrženci: ut tyrannos Thessaliae expellerent N.

umetn|i [é] (-a, -o) Kunst- (kamen der Kunststein, kavčuk der Kunstkautschuk, kovač der Kunstschmied, Kunstschlosser, led das Kunsteis, liv der [Kunstguß] Kunstguss, med der Kunsthonig, mizar der Kunsttischler, beseda das Kunstwort, glasba die Kunstmusik, pesem das Kunstlied, pravljica das Kunstmärchen, roža die Kunstblume, smola das Kunstharz, trata der Kunstrasen, črevo der Kunstdarm, oko das Kunstauge)
z umetnim hlajenjem fremdbelüftet
umetno kovan kunstgeschmiedet

unguen -inis, n (unguere) pesn. beseda = unguentum mazilo, mast, (mazilno) olje: Ca., Pers., Val. Fl., Arn. idr., pingues unguine cerne V., unguen odor Ap. dišeče mazilo.

uōmo m (pl. uomini)

1. antrop. človek (Homo sapiens):
l'uomo delle caverne, di Cro-Magnon, di Neandertal prazgodovinski človek, kromanjonec, neandertalec (Homo neanderthalensis)

2. ekst. človek; bitje (kot misleče bitje):
i diritti dell'uomo človeške pravice
a memoria d'uomo kar ljudje pomnijo, od davnega
l'uomo economico človek kot ekonomsko bitje
l'uomo comune navaden človek
l'uomo del medioevo srednjeveški človek

3. človek, moški:
a tutt'uomo pren. z vso močjo
come un sol uomo pren. vsi skupaj
da uomo moški:
cappello da uomo moški klobuk

4. človek; moški:
uomo anziano, giovane starejši, mlad človek
uomo d'azione človek akcije
uomo per bene poštenjak
brav'uomo dober, pošten delavec
uomo di classe prefinjen, izobražen človek
uomo di cuore, di gran cuore plemenit človek
uomo di fiducia zaupna oseba, zanesljiv človek
uomo forte vodilna oseba
uomo di gusto človek izbranega okusa
uomo d'onore spoštovana oseba
uomo di parola mož beseda
uomo di poche parole redkobesednež, človek dejanj
uomo da poco, da nulla niče
sant'uomo dobrodušen, potrpežljiv, velikodušen človek
uomo di spirito duhovit človek, humorist
da uomo a uomo med nama, povsem odkrito

5. moški; mož:
per soli uomini samo za moške (predstava, publikacija)

6. človek, moški (v družbenem, gospodarskem, političnem kontekstu):
uomo d'affari poslovnež
uomo d'arma, di spada vojak
uomo di chiesa duhovnik; pog. pobožen človek
uomo di corte dvorjan
l'uomo del giorno trenutno popularna oseba
uomo di legge pravnik, odvetnik
uomo di lettere književnik, literat
uomo di mare pomorščak
uomo di mondo svetovljan
uomo navigato izkušen človek
uomo d'onore evfemistično mafijaš
uomo di paglia pren. (prestanome) slamnati mož
uomo di panza mafijski šef
uomo politico politik
uomo di scienza znanstvenik; ekst. učenjak
uomo di Stato državnik
uomo di teatro dramatik

7. človek, posameznik:
il mio, tuo, suo uomo pog. moj, tvoj, njen mož, ljubček

8. delavec:
uomo di fatica težak
l'uomo del gas, della luce inkasant za plin, elektriko
l'uomo del latte, del pane mlekar, pek

9. šport igralec (član moštva):
uomo gol ključni igralec

10. voj. vojak:
uomo d'arme hist. konjenik (v 15. stoletju)
uomo di guerra veteran

11. navt. mornar, mož:
uomo di mare morski volk
uomo in mare! nekdo je padel v morje!

12. človek, nekdo

13. (označuje metaforično razne dejavnosti)
uomo radar aero kontrolor poletov
uomo ragno človek iz gume, akrobat
uomo rana človek žaba
uomo sandwich živi plakat
uomo siluro voj. živi torpedo

upon¹ [əpɔ́n] predlog
(= on) na; na osnovi, na temelju; za; pri

line upon line vrsta za vrsto
loss upon loss izguba za izgubo, stalne izgube
once upon a time nekoč (začetek angleških pravljic)
upon this nato, nakar
upon the wide sea na širnem morju
upon the heavy middle of the night prav sredi noči
upon inquiry na osnovi preiskave
upon inspection na temelju inšpekcije, takoj po inšpekciji
he is not to be relied upon nanj se ni moč zanesti
to draw one's sword upon s.o. izvleči (potegniti) svoj meč proti komu
he has nothing to live upon nima od česa živeti
to live upon s.o. živeti na račun kake osebe
to be thrown upon one's own resources biti sam nase navezan
upon my word (of honour)! častna (moja) beseda!

upupa -ae, f (onomatop. beseda; prim. gr. ἔποψ vodeb, smrdokavra) smrdokavra, vodeb: Plin., Vulg., Serv., de his pleraeque ab suis vocibus ut haec: upupa, cuculus, corvus, irundo, ulula, bubo Varr.; šalj. o krampu: itidem mi haec advenienti upupa qui me delectem datast Pl.