skôraj adv. quasi, quasi quasi, per poco; appena, a malapena, pressoché, pressappoco:
mesto ima skoraj milijon prebivalcev la città conta quasi un milione di abitanti
skoraj bi padel per poco non cadevo, fui sul punto di cadere
govori tako tiho, da ga skoraj ne slišimo parla tanto piano che lo si sente appena, a malapena
sta skoraj istih let hanno pressappoco la stessa età
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdaj je že čas, da si odpočijeva. Skoraj bi rekel (izraža zadržano pritrjevanje) è il momento di staccare! Quasi quasi lo direi anch'io
dokument je pomemben, skoraj bi lahko rekli, zgodovinski si tratta di un documento importantissimo, potremmo (quasi) dire storico
bodo preuredili vse nadstropje? Skoraj ne verjamem ristruttureranno il piano intero? Non credo (proprio)
PREGOVORI:
skoraj še nikoli ni zajca ujel per un punto Martin perse la cappa
Zadetki iskanja
- skŕb care; (nadlega) trouble; (žalost) sorrow, grief; worries pl; (briga za) care for; (zaskrbljenost) anxiety, solicitude, concern, apprehension, uneasiness
moreča skŕb grave concern; arhaično carking care
ves v skŕbeh, poln skŕbi care-laden, careworn
brez skŕbi carefree, unconcerned, easy in mind
prva skŕb prime concern
v skŕbeh sem za otroka I am anxious about the child
to je moja skŕb that is my lookout, I shall see to it
to ni moja skŕb that is no concern of mine (ali no business of mine)
to naj bo moja skŕb! leave that to me!
to mi je zadnja skŕb that's the last thing on my mind
bodite brez skŕbi! do not worry!, never you fear!, be easy on that score!
to je njegova najmanjša skŕb that is the least of his worries
biti v velikih skŕbeh za to be in great anxiety about, to fear for
delati si skŕbi za to concern oneself with
delati komu skŕbi to worry someone, to cause someone trouble, to give someone much anxiety (ali concern)
ne delaj si skŕbi glede tega! don't worry about it!
delati si skŕbi to worry (to fret, to be concerned, to be uneasy in one's mind) (glede, zaradi about)
ne si delati skŕbi za prihodnost to be unconcerned about the future
vnaprej si delati skŕbi to meet trouble halfway
njeno zdravje mi dela skŕbi her health worries me, I am concerned about her health
preveč skŕbi si delaš! you worry too much
imeti denarne skŕbi to have money troubles
nobenih skŕbi ne imeti to be free from care
imeti na skŕbi to have in charge (ali in custody), to be entrusted (ali charged) with
navdati z veliko skŕbjo to fill someone with great apprehension
vaše naročilo bomo izvršili z največjo skŕbjo we shall execute your order with the greatest care
prepustiti komu skŕb za kaj to commit something to someone's charge
povzročati komu skŕbi to cause someone anxiety (ali uneasiness)
njeno življenje nam povzroča (dela) velike skŕbi we are terribly worried about her way of life (ali pogovorno about her goings on, about the way she's carrying on)
skŕbi ga tarejo he is careworn (ali pogovorno worried stiff)
skŕb za bodočnost mojih otrok me tare I am worried sick about my children's future
ti mi zadajaš hude skŕbi you are a great trial to me - skŕb (-í) f
1. preoccupazione, affanno, assillo, apprensione, cura, grattacapo, croce:
biti v skrbeh esser in pensiero, essere preoccupato
skrbi ga mučijo, grizejo, morijo, tarejo le preoccupazioni lo tormentano, rodono, affannano
delati komu skrbi procurare grattacapi a qcn.
odriniti, pregnati, potlačiti skrbi cacciare (via) le apprensioni, gli affanni
2. pren. (dolžnost, obveznost) dovere, cura, obbligo, impegno:
ker ima druge skrbi, zanemarja družino poiché ha altri obblighi, trascura la famiglia
učenje naj bo tvoja glavna skrb lo studio sia il tuo principale dovere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
živeti brez skrbi vivere tranquillo, senza pensieri
inter. brez skrbi, vse se bo srečno končalo niente paura, tutto andrà per il meglio
šola mu je deveta, zadnja skrb della scuola non gliene importa niente
PREGOVORI:
majhni otroci majhne skrbi, veliki otroci velike skrbi figli piccoli fastidi piccoli, figli grandi fastidi grandi - skrbéti (koga) preocupar
skrbeti za cuidar de, tener cuidado de, atender de, atender a, ocuparse de, preocuparse de
skrbeti za koga (streči mu, negovati ga) cuidar a alg
zase skrbeti cuidar de sí; proveer a sus necesidades
nič ne skrbite! ¡no se preocupe!
skrbeti za alarmarse por, preocuparse por, apenarse por, inquietarse por
tvoja bodočnost me skrbi me preocupa tu porvenir
skrbeti za svoje zdravje cuidar de su salud
skrbeti za to, da ... cuidar de que (subj), procurar que (subj) - skrpucalo samostalnik
izraža negativen odnos (slab izdelek) ▸ tákolmány, silány darabjezikovno skrpucalo ▸ nyelvi tákolmányzakonsko skrpucalo ▸ kontrastivno zanimivo összefércelt törvényarhitekturno skrpucalo ▸ kontrastivno zanimivo rozoga tákolmányNe vem, kako je lahko tako dober režiser iz tako dobre zgodbe naredil tako skrpucalo. ▸ Nem tudom, hogy egy ilyen jó rendező hogyan tudott egy ilyen jó történetből ennyire silány darabot készíteni.
Sporazum, ki ga imamo pred seboj, je pravzaprav eno veliko skrpucalo. ▸ Az előttünk fekvő megállapodás valójában egy nagy tákolmány.
Slovnično skrpucalo in nerodno napisano besedilo je v vsakem primeru težko tekoče brati, včasih celo razumeti. ▸ Mindenesetre a nyelvtanilag kusza és esetlenül megírt szöveget nehéz folyékonyan olvasni, sőt néha még érteni is. - skúšati (-am)
A) imperf.
1. provarsi a, tentare di, cercare di:
skušati kaj dvigniti cercare di sollevare qcs.
skušati koga pregovoriti tentare di convincere qcn.
2. abs. pren. tentare, mettere alla prova:
rel. hudič ga skuša il diavolo lo tenta
3. star. (doživljati, čutiti) sperimentare, provare:
skušati ljubezen, žalost provare amore, tristezza
B) skúšati se (-am se) imperf. refl.
1. provarsi, cimentarsi, mettersi alla prova:
skušati se v metanju cimentarsi nel lancio
2. (tekmovati, kosati se) gareggiare, competere (con):
letošnje vino se ne more skušati z lanskim il vino di quest'anno non può competere con quello dell'annata scorsa - slabič samostalnik
1. izraža negativen odnos (psihično šibka oseba) ▸ puhánystrahopeten slabič ▸ gyáva puhányneodločen slabič ▸ döntésképtelen puhányimeti koga za slabiča ▸ puhánynak tart valakitČe je moški skrben in čustven, ga okolica hitro označi za slabiča. ▸ Ha egy férfi gondoskodó és érzelmes, a környezete rögvest puhánynak titulálja.
Sopomenke: mevža
2. (o fizični zmogljivosti) ▸ puhány
Glede telesne bolečine sem pravi slabič. ▸ Ami a testi fájdalmakat illeti, igazi puhány vagyok. - sladkôba (-e) f dolcezza, sapore dolce; pren.
sama sladkoba ga je è fastidiosamente svenevole - sléherni (-a -o)
A) adj. ogni, ciascuno; tutto; alcuno:
sreča ga sleherni dan lo incontra tutti i giorni
izkoristiti sleherni trenutek sfruttare ogni momento
prikazovati brez slehernega olepšavanja presentare senza abbellimento alcuno
B) sléherni (-a -o) pron. ognuno, ciascuno - slepíti (-ím) imperf.
1. abbagliare, accecare (tudi pren.):
jeza, strast ga slepi è accecato dall'ira, dalla passione
2. pren. ingannare; illudere - slíkati pintar ; (opisovati) pintar, describir
slikati koga hacer el retrato de alg
slikati v olju, s pasteli pintar al óleo, al pastel
slikati po naravi pintar del natural
dati se slikati (v olju) hacerse retratar (al óleo)
slikati vraga na steno, klicati vraga (fig) llamar la desgracia
vrag ni tako črn, kot ga slikajo no es tan feo el diablo como le pintan - slóves reputation; renown; repute
znanstvenik velikega slóvesa a scientist of high repute
pridobiti si slóves to achieve a reputation
on uživa slóves učenjaka he is a renowned (ali well-known) scholar (ali man of learning), (dvomeče) he has the reputation of being a learned man
uživati velik slóves to be held in high repute
ohraniti svoj slóves to maintain (ali to keep) one's reputation
poznam ga po njegovem slóvesu I know him by repute - slučájno by chance, accidentally; unexpectedly; by accident
slučájno je bil navzoč he happened to be present
iti slučájno mimo to happen to pass by
slučájno je bila doma she happened to be at home
če ga slučájno srečaš if you happen to meet him
slučájno sem to slišal I came to hear of it
slučájno je videl he chanced to see
niste slučájno...? you didn't by any chance...?
če bi se moje pismo slučájno izgubilo if my letter should happen to get lost
slučájno se ne motim I am not mistaken as it happens
slučájno se je spotaknil he happened to stumble
slučájno sem naletel nanj I came acros him, I stumbled upon him, I light upon him - slučájno acaso; a caso; por azar; por acaso; por casualidad
če slučajno si por acaso
slučajno zvedeti llegar a saber
slučajno je bil doma dió la casualidad (de) que estaba en casa
slučajno je prišel mimo nek človek quiso la casualidad que pasara un hombre
slučajno je šel tam mimo quiso el azar que pasara por allí; acertó a pasar por allí
slučajno sem ga srečal le encontré (ali fam choqué con él) por casualidad - smátrati to consider, to think, to regard, to judge, to believe, to deem, to view, to look upon (as)
smátrati se to regard oneself (za as), to consider oneself, to deem oneself, to believe oneself
smatram ga za poštenjaka I believe him to be an honest man
smatrajo ga za pametnega človeka he is considered a clever man
smátrati kaj za pravilno to deem something right
ne smatram ga za kaj posebnega I would say he's no great shakes
smatra se za zadostno it is deemed sufficient
smatram, da je to moja dolžnost I deem (ali I feel, I hold) it my duty
vedno sem te smatral za svojega najboljšega prijatelja I have always considered you my best friend
smatram ga za zmožnega, da to stori I believe him able to do it (ali capable of doing it) - sméh laughter; laugh
salve sméha fits pl of laughter
prisiljen sméh strained laugh, forced laugh
homerski sméh Homeric laughter
hrupen sméh horselaugh, guffaw
sredi sméha amid laughter
ni mi do sméha I don't feel like laughing
sméh ga bo (že) minil he will laugh on the wrong side of his mouth
bušiti, bruhniti v sméh to burst out laughing
prasniti v sméh to break into a laugh
sméh me je posilil I was overcome by (a fit of) laughter
spraviti koga v sméh to make someone laugh
s sméhom izraziti prezir to laugh one's contempt
s sméhom se zahvaliti to laugh one's thanks
pokati od sméha to split one's sides laughing (ali with laughter), to be convulsed with laughter
skoraj počiti od sméha to laugh fit to burst, to be in stitches
spraviti družbo v sméh to set the company laughing
tuliti od sméha to roar with laughter
umirati, zvijati se od sméha to laugh one's head off
to ni za sméh this is no laughing matter
povzročiti (splošen) sméh to raise a laugh
v sméh me spravljaš you amuse me - smôla (-e) f
1. resina:
smreke izločajo smolo gli abeti secernono la resina
drevesna smola resina
čevljarska smola pece da calzolaio
črna smola pece nera
fenolna smola resina fenolica
umetna (vinilna) smola resina sintetica (vinilica)
2. pren. scalogna, disdetta, disgrazia, iella, sfortuna; vulg. sfiga:
kakšna smola! che scalogna!, che disdetta!
iron. smola pa taka! quando si nasce con la camicia!
smola pri igri sfortuna, guigne
prinašati smolo portare scalogna, sfortuna
drži se ga smola ha la sperpetua addosso, è perseguitato dalla sfortuna, la sfortuna si è accanita contro di lui
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina - smrčánje snore, snoring
zbuditi koga s svojim smrčánjem to wake someone up with one's snoring
zbuditi se od svojega smrčánja to wake oneself with one's snoring
od smrčánja ga je začela tlačiti môra he snored himself into a nightmare - smŕt (-i) f
1. morte; ekst. fine, decesso, dipartita, scomparsa, trapasso:
umreti nasilne smrti fare una brutta fine; morire, perire di morte violenta
obsoditi na smrt condannare a morte
koga na smrt sovražiti avercela a morte con qcn.
pasti junaške smrti morire da eroe
vprašanje življenja in smrti questione di vita o di morte
naravna, navidezna smrt morte naturale, apparente
prerana smrt morte prematura
bela smrt (smrt v snegu) morte bianca
bled, suh ko smrt pallido, magro come un morto
2. teschio, testa di morto;
označiti strup s smrtjo contrassegnare il veleno con un teschio
3. pren. cosa letale, spiacevole, insopportabile, penosa; rovina, fine:
alkohol je zanj smrt per lui l'alcol è letale
4. (v adv. rabi) na smrt da morire, a morte:
na smrt se dolgočasiti annoiarsi da morire
smrt mu je že za petami è prossimo a morire
smrt ga je pobrala è morto,è deceduto
gledati smrti v obraz guardare la morte in faccia
biti obsojen na smrt (živalske, rastlinske vrste) essere condannati a estinguersi, all'estinzione
njega bi bilo treba poslati po smrt è di una lentezza esasperante
pren. pognati, poslati koga v smrt mandare a morire, condannare a morte
boriti se s smrtjo agonizzare; essere sul punto di morire
igrati se s smrtjo rischiare la morte
pog. biti na smrt bolan essere gravemente ammalato
biološka smrt morte biologica
blaga smrt eutanasia
star. črna smrt peste
klinična smrt morte clinica
rel. mučeniška smrt martirio
šport. spirala smrti (smrtni zavoj) spirale della morte
PREGOVORI:
dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
dosti psov je zajčja smrt molti cani sono la morte della lepre - sneg1 [é] moški spol (-a, ni množine) der Schnee (drseči Gleitschnee, globoki Tiefschnee, gnili Faulschnee, kompaktni/sprijeti/strnjeni/utrjeni/vezani Festschnee, Kompaktschnee, lepljivi/lepki Pappschnee, mehki Weichschnee, mrzli Kaltschnee, nabiti/naphani Packschnee, Pressschnee, nesprijeti/rahli/sipki Lockerschnee, novi/novozapadli Neuschnee, plovni/tekoči Schwimmschnee, puhasti Wildschnee, rdeči Blutschnee, spomladanski Frühjahrsschnee, Frühlingsschnee, Sulzschnee, stari Altschnee, suhi Trockenschnee, vlažni/južni Feuchtschnee, Nassschnee, živi Triebschnee)
nakodrani sneg Windrippen množina, Windrippeln množina, Schneerippeln množina
živi sneg (vejavica) die Schneedrift, (nizka vejavica) das Schneefegen, (visoka vejavica) das Schneetreiben
… snega Schnee- (pritisk der Schneedruck, gostota die Schneedichte, krpa/zaplata der Schneefleck, plastovitost die Schneeschichtung, teža/breme die Schneelast, osipanje die Schnee-Entladung, polzenje das Schneekriechen, prestrezanje/zadrževanje der Schneerückhalt, sposobnost zadrževanja das Schneerückhaltevermögen)
plaz … snega die -schneelawine (drsečega Gleitschneelawine, kložastega Schneebrettlawine, mokrega Nassschneelawine, novega Neuschneelawine, sprijetega Festschneelawine, Kompaktschneelawine, suhega Trockenschneelawine)
… za sneg Schnee-
(očala die Schneebrille, lopata die Schneeschaufel)
stari sneg Altschnee, alter Schnee
svež sneg junger Schnee, Neuschnee
sneg, ki ga prenaša veter gewehter Schnee
sneg do nižin Schnee bis in die Tallagen hinein
lopata za sneg die Schneeschippe, der Schneeschieber
kup snega der Schneeberg
kidanje snega das Schneeschippen, Schneeschaufeln, Schneeräumen
ločnica večnega snega die Schneegrenze
plast snega die Schneeschicht
plug za pluženje snega der Schneepflug
dež pomešan s snegom der Schneeregen
veliko snega große Schneemengen
višina snega die Schneehöhe
čistiti/plužiti sneg (den Schnee) räumen, die Straße räumen
kjer je vedno dovolj snega schneesicher
spolzek zaradi snega schneeglatt
z malo snega schneearm
z veliko snega schneereich
ki se upogiba pod snegom schneebeladen
pokrit s snegom schneebedeckt
odrezan zaradi snega eingeschneit
prekriti s snegom einschneien
smrt v snegu der weiße Tod
figurativno lanski sneg Schnee von gestern