Franja

Zadetki iskanja

  • skôraj adv. quasi, quasi quasi, per poco; appena, a malapena, pressoché, pressappoco:
    mesto ima skoraj milijon prebivalcev la città conta quasi un milione di abitanti
    skoraj bi padel per poco non cadevo, fui sul punto di cadere
    govori tako tiho, da ga skoraj ne slišimo parla tanto piano che lo si sente appena, a malapena
    sta skoraj istih let hanno pressappoco la stessa età
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdaj je že čas, da si odpočijeva. Skoraj bi rekel (izraža zadržano pritrjevanje) è il momento di staccare! Quasi quasi lo direi anch'io
    dokument je pomemben, skoraj bi lahko rekli, zgodovinski si tratta di un documento importantissimo, potremmo (quasi) dire storico
    bodo preuredili vse nadstropje? Skoraj ne verjamem ristruttureranno il piano intero? Non credo (proprio)
    PREGOVORI:
    skoraj še nikoli ni zajca ujel per un punto Martin perse la cappa
  • skŕb care; (nadlega) trouble; (žalost) sorrow, grief; worries pl; (briga za) care for; (zaskrbljenost) anxiety, solicitude, concern, apprehension, uneasiness

    moreča skŕb grave concern; arhaično carking care
    ves v skŕbeh, poln skŕbi care-laden, careworn
    brez skŕbi carefree, unconcerned, easy in mind
    prva skŕb prime concern
    v skŕbeh sem za otroka I am anxious about the child
    to je moja skŕb that is my lookout, I shall see to it
    to ni moja skŕb that is no concern of mine (ali no business of mine)
    to naj bo moja skŕb! leave that to me!
    to mi je zadnja skŕb that's the last thing on my mind
    bodite brez skŕbi! do not worry!, never you fear!, be easy on that score!
    to je njegova najmanjša skŕb that is the least of his worries
    biti v velikih skŕbeh za to be in great anxiety about, to fear for
    delati si skŕbi za to concern oneself with
    delati komu skŕbi to worry someone, to cause someone trouble, to give someone much anxiety (ali concern)
    ne delaj si skŕbi glede tega! don't worry about it!
    delati si skŕbi to worry (to fret, to be concerned, to be uneasy in one's mind) (glede, zaradi about)
    ne si delati skŕbi za prihodnost to be unconcerned about the future
    vnaprej si delati skŕbi to meet trouble halfway
    njeno zdravje mi dela skŕbi her health worries me, I am concerned about her health
    preveč skŕbi si delaš! you worry too much
    imeti denarne skŕbi to have money troubles
    nobenih skŕbi ne imeti to be free from care
    imeti na skŕbi to have in charge (ali in custody), to be entrusted (ali charged) with
    navdati z veliko skŕbjo to fill someone with great apprehension
    vaše naročilo bomo izvršili z največjo skŕbjo we shall execute your order with the greatest care
    prepustiti komu skŕb za kaj to commit something to someone's charge
    povzročati komu skŕbi to cause someone anxiety (ali uneasiness)
    njeno življenje nam povzroča (dela) velike skŕbi we are terribly worried about her way of life (ali pogovorno about her goings on, about the way she's carrying on)
    skŕbi ga tarejo he is careworn (ali pogovorno worried stiff)
    skŕb za bodočnost mojih otrok me tare I am worried sick about my children's future
    ti mi zadajaš hude skŕbi you are a great trial to me
  • skŕb (-í) f

    1. preoccupazione, affanno, assillo, apprensione, cura, grattacapo, croce:
    biti v skrbeh esser in pensiero, essere preoccupato
    skrbi ga mučijo, grizejo, morijo, tarejo le preoccupazioni lo tormentano, rodono, affannano
    delati komu skrbi procurare grattacapi a qcn.
    odriniti, pregnati, potlačiti skrbi cacciare (via) le apprensioni, gli affanni

    2. pren. (dolžnost, obveznost) dovere, cura, obbligo, impegno:
    ker ima druge skrbi, zanemarja družino poiché ha altri obblighi, trascura la famiglia
    učenje naj bo tvoja glavna skrb lo studio sia il tuo principale dovere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    živeti brez skrbi vivere tranquillo, senza pensieri
    inter. brez skrbi, vse se bo srečno končalo niente paura, tutto andrà per il meglio
    šola mu je deveta, zadnja skrb della scuola non gliene importa niente
    PREGOVORI:
    majhni otroci majhne skrbi, veliki otroci velike skrbi figli piccoli fastidi piccoli, figli grandi fastidi grandi
  • skrbéti (koga) preocupar

    skrbeti za cuidar de, tener cuidado de, atender de, atender a, ocuparse de, preocuparse de
    skrbeti za koga (streči mu, negovati ga) cuidar a alg
    zase skrbeti cuidar de sí; proveer a sus necesidades
    nič ne skrbite! ¡no se preocupe!
    skrbeti za alarmarse por, preocuparse por, apenarse por, inquietarse por
    tvoja bodočnost me skrbi me preocupa tu porvenir
    skrbeti za svoje zdravje cuidar de su salud
    skrbeti za to, da ... cuidar de que (subj), procurar que (subj)
  • skrpucalo samostalnik
    izraža negativen odnos (slab izdelek) ▸ tákolmány, silány darab
    jezikovno skrpucalo ▸ nyelvi tákolmány
    zakonsko skrpucalokontrastivno zanimivo összefércelt törvény
    arhitekturno skrpucalokontrastivno zanimivo rozoga tákolmány
    Ne vem, kako je lahko tako dober režiser iz tako dobre zgodbe naredil tako skrpucalo. ▸ Nem tudom, hogy egy ilyen jó rendező hogyan tudott egy ilyen jó történetből ennyire silány darabot készíteni.
    Sporazum, ki ga imamo pred seboj, je pravzaprav eno veliko skrpucalo. ▸ Az előttünk fekvő megállapodás valójában egy nagy tákolmány.
    Slovnično skrpucalo in nerodno napisano besedilo je v vsakem primeru težko tekoče brati, včasih celo razumeti. ▸ Mindenesetre a nyelvtanilag kusza és esetlenül megírt szöveget nehéz folyékonyan olvasni, sőt néha még érteni is.
  • skúšati (-am)

    A) imperf.

    1. provarsi a, tentare di, cercare di:
    skušati kaj dvigniti cercare di sollevare qcs.
    skušati koga pregovoriti tentare di convincere qcn.

    2. abs. pren. tentare, mettere alla prova:
    rel. hudič ga skuša il diavolo lo tenta

    3. star. (doživljati, čutiti) sperimentare, provare:
    skušati ljubezen, žalost provare amore, tristezza

    B) skúšati se (-am se) imperf. refl.

    1. provarsi, cimentarsi, mettersi alla prova:
    skušati se v metanju cimentarsi nel lancio

    2. (tekmovati, kosati se) gareggiare, competere (con):
    letošnje vino se ne more skušati z lanskim il vino di quest'anno non può competere con quello dell'annata scorsa
  • slabič samostalnik
    1. izraža negativen odnos (psihično šibka oseba) ▸ puhány
    strahopeten slabič ▸ gyáva puhány
    neodločen slabič ▸ döntésképtelen puhány
    imeti koga za slabiča ▸ puhánynak tart valakit
    Če je moški skrben in čustven, ga okolica hitro označi za slabiča. ▸ Ha egy férfi gondoskodó és érzelmes, a környezete rögvest puhánynak titulálja.
    Sopomenke: mevža

    2. (o fizični zmogljivosti) ▸ puhány
    Glede telesne bolečine sem pravi slabič. ▸ Ami a testi fájdalmakat illeti, igazi puhány vagyok.
  • sladkôba (-e) f dolcezza, sapore dolce; pren.
    sama sladkoba ga je è fastidiosamente svenevole
  • sléherni (-a -o)

    A) adj. ogni, ciascuno; tutto; alcuno:
    sreča ga sleherni dan lo incontra tutti i giorni
    izkoristiti sleherni trenutek sfruttare ogni momento
    prikazovati brez slehernega olepšavanja presentare senza abbellimento alcuno

    B) sléherni (-a -o) pron. ognuno, ciascuno
  • slepíti (-ím) imperf.

    1. abbagliare, accecare (tudi pren.):
    jeza, strast ga slepi è accecato dall'ira, dalla passione

    2. pren. ingannare; illudere
  • slíkati pintar ; (opisovati) pintar, describir

    slikati koga hacer el retrato de alg
    slikati v olju, s pasteli pintar al óleo, al pastel
    slikati po naravi pintar del natural
    dati se slikati (v olju) hacerse retratar (al óleo)
    slikati vraga na steno, klicati vraga (fig) llamar la desgracia
    vrag ni tako črn, kot ga slikajo no es tan feo el diablo como le pintan
  • slóves reputation; renown; repute

    znanstvenik velikega slóvesa a scientist of high repute
    pridobiti si slóves to achieve a reputation
    on uživa slóves učenjaka he is a renowned (ali well-known) scholar (ali man of learning), (dvomeče) he has the reputation of being a learned man
    uživati velik slóves to be held in high repute
    ohraniti svoj slóves to maintain (ali to keep) one's reputation
    poznam ga po njegovem slóvesu I know him by repute
  • slučájno by chance, accidentally; unexpectedly; by accident

    slučájno je bil navzoč he happened to be present
    iti slučájno mimo to happen to pass by
    slučájno je bila doma she happened to be at home
    če ga slučájno srečaš if you happen to meet him
    slučájno sem to slišal I came to hear of it
    slučájno je videl he chanced to see
    niste slučájno...? you didn't by any chance...?
    če bi se moje pismo slučájno izgubilo if my letter should happen to get lost
    slučájno se ne motim I am not mistaken as it happens
    slučájno se je spotaknil he happened to stumble
    slučájno sem naletel nanj I came acros him, I stumbled upon him, I light upon him
  • slučájno acaso; a caso; por azar; por acaso; por casualidad

    če slučajno si por acaso
    slučajno zvedeti llegar a saber
    slučajno je bil doma dió la casualidad (de) que estaba en casa
    slučajno je prišel mimo nek človek quiso la casualidad que pasara un hombre
    slučajno je šel tam mimo quiso el azar que pasara por allí; acertó a pasar por allí
    slučajno sem ga srečal le encontré (ali fam choqué con él) por casualidad
  • smátrati to consider, to think, to regard, to judge, to believe, to deem, to view, to look upon (as)

    smátrati se to regard oneself (za as), to consider oneself, to deem oneself, to believe oneself
    smatram ga za poštenjaka I believe him to be an honest man
    smatrajo ga za pametnega človeka he is considered a clever man
    smátrati kaj za pravilno to deem something right
    ne smatram ga za kaj posebnega I would say he's no great shakes
    smatra se za zadostno it is deemed sufficient
    smatram, da je to moja dolžnost I deem (ali I feel, I hold) it my duty
    vedno sem te smatral za svojega najboljšega prijatelja I have always considered you my best friend
    smatram ga za zmožnega, da to stori I believe him able to do it (ali capable of doing it)
  • sméh laughter; laugh

    salve sméha fits pl of laughter
    prisiljen sméh strained laugh, forced laugh
    homerski sméh Homeric laughter
    hrupen sméh horselaugh, guffaw
    sredi sméha amid laughter
    ni mi do sméha I don't feel like laughing
    sméh ga bo (že) minil he will laugh on the wrong side of his mouth
    bušiti, bruhniti v sméh to burst out laughing
    prasniti v sméh to break into a laugh
    sméh me je posilil I was overcome by (a fit of) laughter
    spraviti koga v sméh to make someone laugh
    s sméhom izraziti prezir to laugh one's contempt
    s sméhom se zahvaliti to laugh one's thanks
    pokati od sméha to split one's sides laughing (ali with laughter), to be convulsed with laughter
    skoraj počiti od sméha to laugh fit to burst, to be in stitches
    spraviti družbo v sméh to set the company laughing
    tuliti od sméha to roar with laughter
    umirati, zvijati se od sméha to laugh one's head off
    to ni za sméh this is no laughing matter
    povzročiti (splošen) sméh to raise a laugh
    v sméh me spravljaš you amuse me
  • smôla (-e) f

    1. resina:
    smreke izločajo smolo gli abeti secernono la resina
    drevesna smola resina
    čevljarska smola pece da calzolaio
    črna smola pece nera
    fenolna smola resina fenolica
    umetna (vinilna) smola resina sintetica (vinilica)

    2. pren. scalogna, disdetta, disgrazia, iella, sfortuna; vulg. sfiga:
    kakšna smola! che scalogna!, che disdetta!
    iron. smola pa taka! quando si nasce con la camicia!
    smola pri igri sfortuna, guigne
    prinašati smolo portare scalogna, sfortuna
    drži se ga smola ha la sperpetua addosso, è perseguitato dalla sfortuna, la sfortuna si è accanita contro di lui
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina
  • smrčánje snore, snoring

    zbuditi koga s svojim smrčánjem to wake someone up with one's snoring
    zbuditi se od svojega smrčánja to wake oneself with one's snoring
    od smrčánja ga je začela tlačiti môra he snored himself into a nightmare
  • smŕt (-i) f

    1. morte; ekst. fine, decesso, dipartita, scomparsa, trapasso:
    umreti nasilne smrti fare una brutta fine; morire, perire di morte violenta
    obsoditi na smrt condannare a morte
    koga na smrt sovražiti avercela a morte con qcn.
    pasti junaške smrti morire da eroe
    vprašanje življenja in smrti questione di vita o di morte
    naravna, navidezna smrt morte naturale, apparente
    prerana smrt morte prematura
    bela smrt (smrt v snegu) morte bianca
    bled, suh ko smrt pallido, magro come un morto

    2. teschio, testa di morto;
    označiti strup s smrtjo contrassegnare il veleno con un teschio

    3. pren. cosa letale, spiacevole, insopportabile, penosa; rovina, fine:
    alkohol je zanj smrt per lui l'alcol è letale

    4. (v adv. rabi) na smrt da morire, a morte:
    na smrt se dolgočasiti annoiarsi da morire
    smrt mu je že za petami è prossimo a morire
    smrt ga je pobrala è morto,è deceduto
    gledati smrti v obraz guardare la morte in faccia
    biti obsojen na smrt (živalske, rastlinske vrste) essere condannati a estinguersi, all'estinzione
    njega bi bilo treba poslati po smrt è di una lentezza esasperante
    pren. pognati, poslati koga v smrt mandare a morire, condannare a morte
    boriti se s smrtjo agonizzare; essere sul punto di morire
    igrati se s smrtjo rischiare la morte
    pog. biti na smrt bolan essere gravemente ammalato
    biološka smrt morte biologica
    blaga smrt eutanasia
    star. črna smrt peste
    klinična smrt morte clinica
    rel. mučeniška smrt martirio
    šport. spirala smrti (smrtni zavoj) spirale della morte
    PREGOVORI:
    dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
    dosti psov je zajčja smrt molti cani sono la morte della lepre
  • sneg1 [é] moški spol (-a, ni množine) der Schnee (drseči Gleitschnee, globoki Tiefschnee, gnili Faulschnee, kompaktni/sprijeti/strnjeni/utrjeni/vezani Festschnee, Kompaktschnee, lepljivi/lepki Pappschnee, mehki Weichschnee, mrzli Kaltschnee, nabiti/naphani Packschnee, Pressschnee, nesprijeti/rahli/sipki Lockerschnee, novi/novozapadli Neuschnee, plovni/tekoči Schwimmschnee, puhasti Wildschnee, rdeči Blutschnee, spomladanski Frühjahrsschnee, Frühlingsschnee, Sulzschnee, stari Altschnee, suhi Trockenschnee, vlažni/južni Feuchtschnee, Nassschnee, živi Triebschnee)
    nakodrani sneg Windrippen množina, Windrippeln množina, Schneerippeln množina
    živi sneg (vejavica) die Schneedrift, (nizka vejavica) das Schneefegen, (visoka vejavica) das Schneetreiben
    … snega Schnee- (pritisk der Schneedruck, gostota die Schneedichte, krpa/zaplata der Schneefleck, plastovitost die Schneeschichtung, teža/breme die Schneelast, osipanje die Schnee-Entladung, polzenje das Schneekriechen, prestrezanje/zadrževanje der Schneerückhalt, sposobnost zadrževanja das Schneerückhaltevermögen)
    plaz … snega die -schneelawine (drsečega Gleitschneelawine, kložastega Schneebrettlawine, mokrega Nassschneelawine, novega Neuschneelawine, sprijetega Festschneelawine, Kompaktschneelawine, suhega Trockenschneelawine)
    … za sneg Schnee-
    (očala die Schneebrille, lopata die Schneeschaufel)
    stari sneg Altschnee, alter Schnee
    svež sneg junger Schnee, Neuschnee
    sneg, ki ga prenaša veter gewehter Schnee
    sneg do nižin Schnee bis in die Tallagen hinein
    lopata za sneg die Schneeschippe, der Schneeschieber
    kup snega der Schneeberg
    kidanje snega das Schneeschippen, Schneeschaufeln, Schneeräumen
    ločnica večnega snega die Schneegrenze
    plast snega die Schneeschicht
    plug za pluženje snega der Schneepflug
    dež pomešan s snegom der Schneeregen
    veliko snega große Schneemengen
    višina snega die Schneehöhe
    čistiti/plužiti sneg (den Schnee) räumen, die Straße räumen
    kjer je vedno dovolj snega schneesicher
    spolzek zaradi snega schneeglatt
    z malo snega schneearm
    z veliko snega schneereich
    ki se upogiba pod snegom schneebeladen
    pokrit s snegom schneebedeckt
    odrezan zaradi snega eingeschneit
    prekriti s snegom einschneien
    smrt v snegu der weiße Tod
    figurativno lanski sneg Schnee von gestern