Franja

Zadetki iskanja

  • gotòv (končan) acabado, terminado, hecho, concluido ; (pripravjen) preparado, dispuesto; listo, pronto (za para) ; (siguren) seguro

    gotov zmage seguro de vencer
    za gotov denar al contado
    gotova obleka traje m hecho
    gotov sem (z delom) he terminado
    postaviti koga pred gotovo dejstvo colocar a alg ante el hecho
  • gotovína dinero m efectivo; moneda f contante

    kupiti za gotovino, plačati v gotovini comprar, pagar al contado
  • gotovínski

    gotovinski posel operación f al contado
  • govērno m

    1. vladanje, vlada; upravljanje, vodenje, vodstvo:
    il governo di uno stato upravljanje države
    responsabilità di governo vladna odgovornost
    il governo della nave vodenje, krmarjenje ladje
    governo democratico demokratična vlada
    governo monocolore enostrankarska vlada
    governo di coalizione koalicijska vlada
    governo provvisorio začasna vlada
    governo balneare, d'affari, ponte, tecnico počitniška, prehodna, premostitvena vlada, začasna vlada
    rovesciare il governo vreči, zrušiti vlado
    governo fantoccio marionetna vlada
    governo fantasma vlada v ilegali, v izgnanstvu
    governo ombra vlada v senci

    2. skrb (za), nega, oskrbovanje, vodenje:
    il governo della casa hišno gospodinjstvo
    il governo del bestiame oskrbovanje živine
    attendere al governo dei figli vzgajati, skrbeti za otroke

    3. agr. gnojenje:
    governo del terreno gnojenje zemljišča

    4. krmarjenje ladje
  • góvor (-a) m

    1. discorso; lingua; linguaggio; parlata; parola; favella, loquela:
    motnje, tehnika govora disturbi, tecnica del discorso
    obvladati jezik v govoru in pisavi padroneggiare una lingua nella forma orale e scritta
    spoznati koga po govoru riconoscere qcn. dalla parlata
    dar govora dono della parola
    imeti dar govora essere un buon oratore, avere la parlantina sciolta

    2. (izražanje misli z govorjenjem) discorso, parola:
    seči komu v govor interrompere qcn. nel mezzo del discorso
    svoboda govora libertà di parola

    3. (pogovor) discorso:
    napeljati, obrniti, zasukati govor drugam sviare il discorso
    o tem bo še govora (di questo) se ne parlerà ancora
    (v medmetni rabi z nikalnico za izražanje močnega zanikanja) ni govora! assolutamente no, nient'affatto, neanche per idea
    'Ali grem lahko v kino?' 'Ni govora!' 'Posso andare al cinema?' 'Neanche per sogno!'

    4. (podajanje sestavka v javnost) discorso, indirizzo; orazione:
    pog. imeti, držati govor tenere un discorso
    nastopni govor discorso inaugurale, prolusione
    otvoritveni, uvodni govor discorso d'inaugurazione, discorso introduttivo
    pozdravni govor indirizzo di saluto
    slavnostni govor discorso ufficiale
    nagrobni govor orazione funebre

    5. (jezik v govorjeni obliki) lingua, linguaggio:
    knjižni, domači govor lingua letteraria, lingua parlata
    otroški, pesniški govor linguaggio infantile, poetico
    likovni govor linguaggio figurativo
    lingv. odvisni, indirektni govor discorso indiretto
    lingv. premi, direktni govor discorso diretto
  • govoríti (-ím) imperf.

    1. parlare:
    govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
    govoriti skozi nos parlare col naso
    govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
    govoriti s težavo parlare con difficoltà
    govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
    govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
    govoriti na pamet parlare a braccio
    afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente

    2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
    kaj govoriš? cosa dici?
    govoriti resnico dire la verità
    govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
    govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
    govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
    govoriti spretno saper parlare
    govoriti o čem parlare di qcs.
    govoriti proti komu criticare qcn.
    pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.

    3. (znati jezik) parlare:
    govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
    govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
    govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano

    4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
    pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
    z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto

    5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
    številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
    pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
    pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
    pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
    govoriti drug čez drugega parlare confusamente
    govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
    pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
    govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
    o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
    (za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
    o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
    pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
    govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
    govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
    govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
    pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
    to govori vam v prid ciò depone a suo favore
    o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
    govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
    govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
    govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
    govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
    govoriti nepovezano sconnettere
    govoriti o nepravem času, preveč straparlare
    govoriti prisiljeno recitare
    govoriti prostaško ruttare
    govoriti s kretnjami parlare a gesti
    govoriti v prispodobah metaforeggiare
    govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
    PREGOVORI:
    kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
    govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • govoríti hablar; decir

    govoriti komu, s kom hablar a alg, con alg
    govoriti o čem hablar de (ali sobre) a/c
    govoriti o politiki hablar de política
    govoriti resnico decir la verdad
    dobro (slabo) govoriti o kom hablar bien (mal) de alg
    glasno (tiho) govoriti hablar alto (bajo)
    javno govoriti hablar en público
    govoriti za koga, v korist koga hablar en favor de alg
    govoriti sam s seboj hablar entre sí; hablar consigo mismo
    govoriti neumnosti decir tonterías
    govoriti tjavdan hablar al aire; hablar por hablar
    govoriti vetru (zaman) hablar en balde
    (znati) govoriti špansko (nemško, francosko) (perfektno) hablar (perfectamente) español (alemán, francés)
    govoriti (po) nemško hablar en alemán
    govoriti je srebro, molčati pa zlato en boca cerrada no entran moscas
    kdor velíko govori, malo (pravega) pove quien mucho habla, mucho yerra
  • grabado moški spol graviranje, gravura, vrez; ilustracija (v časopisih)

    grabado en acero jeklorez
    grabado al agua fuerte jedkanica, radiranka
    grabado en cobre bakrorez
    grabado en madera lesorez
  • grabar vrezati, gravirati

    grabar en madera gravirati v les
    grabar al agua fuerte jedkati
  • grabíti | grábiti (-im) imperf. ➞ zgrabiti

    1. rastrellare

    2. pren. arraffare; afferrare

    3. pren. impadronirsi, appropriarsi

    4. (močno prijeti, prijemati) afferrare, prendere, raccogliere:
    grabiti koga za roko, za vrat afferrare uno per il braccio, per il collo
    grabiti z rokami po zraku annaspare

    5. pren. (polaščati se, prevzemati) prendere, pervadere:
    grabil ga je bes lo prese una forte rabbia

    6. pog. (imeti močno bolečino) sentire, provare:
    v roko ga je grabil krč sentiva un crampo al braccio

    7. pren. (premikati se z dolgimi koraki) camminare di buona lena, fare lunghi passi
  • gracchiare v. intr. (pres. gracchio)

    1. krakati

    2. krakati, vreščati, godrnjati:
    gracchiare al vento vreščati tjavdan
  • gradino m stopnica (tudi pren.):
    salire un gradino della scala sociale povzpeti se za stopnico na družbeni lestvici
    essere al primo gradino pren. biti na začetku česa
    arrivare all'infimo gradino pren. pasti najniže
  • granchio m (pl. -chi)

    1. zool. rak, rakovica:
    granchio di fiume sladkovodna rakovica (Potamon fluviatile)

    2. pren. napaka:
    prendere un granchio polomiti ga, pogrešiti
    avere un granchio alle mani, al borsellino pren. pog. biti skopuški

    3. lesen primež
  • grano moški spol zrno; žito; peška; zrno toče; medicina osepnica, koza; ogrc; gran (lekarniška utež); majhna količina; izbor, najboljše

    grano de arena peščeno zrno
    grano de cacao kakavovo zrno
    grano de naranja oranžen krhelj
    apartar el grano de la paja ločiti zrno od plevela
    sacar grano imeti korist (od)
    con su grano de sal s premislekom
    ¡ahí es un grano de anís! to ni tako preprosto!
    ¡al grano! k stvari!
    granos pl žito
  • gratén moški spol

    al gratén s praženimi drobtinami
  • gratin tujka franc. m invar. kulin. skorja:
    al gratin gratiniran:
    maccheroni al gratin gratinirani makaroni
  • gravitare v. intr. (pres. gravito)

    1. težiti, gravitirati (tudi pren.):
    un'industria intorno alla quale gravitano molte industrie collaterali industrija, h kateri gravitira veliko stranskih industrijskih dejavnosti

    2. astr. krožiti:
    i pianeti gravitano intorno al sole planeti krožijo okrog sonca

    3. pritiskati, počivati, sloneti z vso težo:
    l'architrave gravita sulle colonne arhitrav leži na stebrih
  • grazie

    A) inter.

    1. hvala!:
    tante grazie!, mille grazie!, grazie infinite! lepa hvala!, tisočkrat hvala!, neskončna hvala!
    grazie di cuore! prisrčna hvala!
    grazie di tutto! hvala za vse!
    grazie per la vostra cortesia hvala za ljubeznivost
    Posso offrire un caffè? - Grazie! Boste kavo? - Prosim!
    grazie tante iron. lepa hvala!
    grazie al cavolo pog. lepa hvala
    tante grazie! (grazie al cavolo!) iron. pog. jasno!, kaj pa!, hvala bogu!

    2.
    grazie a: po zaslugi, zahvaljujoč se:
    sono riuscito grazie al vostro aiuto uspelo mi je z vašo pomočjo
    grazie a Dio, grazie al Cielo inter. hvala bogu!

    B) m invar. zahvala:
    un grazie di tutto cuore prisrčna zahvala
  • grdó adv.

    1.
    grdo gledati guardare bieco, di traverso
    grdo narediti, fare male sbagliare
    grdo ravnati s kom maltrattare qcn.
    grdo se ušteti sbagliare di grosso

    2. (v povedni rabi izraža neprimernost česa)
    grdo je ne pomagati človeku v stiski è brutto non porgere aiuto al prossimo bisognoso
    grdo je, da tega nisi povedal hai fatto male a non dirmelo
    grdo se držati avere una faccia accigliata, rabbuiata
    pren. grdo koga gledati avercela con qcn.
    lagati, da je grdo mentire spudoratamente
  • gredé (v adv. rabi) andando:
    mimo grede strada facendo, di passaggio
    nazaj grede al ritorno