-
ἄλληκτος 2 ep. poet. = ἄληκτος.
-
ἀλλο-γενής 2 tuj, tujec, NT.
-
ἀλλό-γλωσσος 2 (γλῶσσα) ion. drugojezičen, drugega jezika.
-
ἀλλο-ειδής 2 (εἶδος) ep. drugačen, drugoličen.
-
ἀλλό-θροος 2, skrč. -θρους ep. ion. poet. drug jezik (drugače) govoreč, drugojezičen; tuj.
-
ἀλλό-κοτος 2 1. drugačen, različen τινός. 2. nenavaden, čuden, nenaraven πρᾶγμα; nadležen, zoprn, sovražen πατήρ.
-
ἀλλο-πρόσ-αλλος 2 ep. nestanoviten (= obračajoč se od ene strani na drugo).
-
ἄλλοφος 2 (ἀ + λόφος) ep. brez (čeladne) perjanice.
-
ἀλλό-φῡλος 2 (φῦλον) drugega rodu, tuj, inozemski.
-
ἀλλό-χρους 2 (χρόα) poet. z izpremenjeno barvo, druge barve.
-
ἄ-λοβος 2 (λοβός) brez jetrnega krila (pri žrtvah neugodno znamenje).
-
ἀ-λόγιστος 2 (λογίζομαι) 1. nepremišljen, nespameten, nepreudaren, τὸ ἀλόγιστον nepremišljenost. 2. poet. nezapopaden, brezštevilen, neizmeren κακά.
-
ἄ-λογος 2 1. nem NT. 2. a) nespameten, neumen; b) neosnovan. 3. nenaden, nepričakovan. – adv. ἀλόγως tiho, molče, nerazumno.
-
ἁλουργής 2 ἁλουργός 3 (ἅλς, ἔργον) škrlatno pobarvan, škrlatast, bagren.
-
ἄ-λουτος 2 (λούω) poet. neumit, umazan.
-
ἄ-λοφος 2 = ἄλλοφος.
-
ἆλσο 2 sg. aor. 2 od ἅλλομαι.
-
ἀ-λῡ́πητος 2 (λυπέω) poet. ἄ-λῡπος 2 (λύπη) 1. brezbrižen, brezskrben (βίος), brez bolečin, blag (γῆς βάθρον), brez tuge, κακῶν brez nesreče. 2. ne žaleč, ne nadlegujoč; adv. ἀλύπως brez razžaljenja, ne da bi razžalil.
-
ἄ-λῠρος 2 (λύρα) poet. brez (spremljevanja) lire, žalosten; ἔλεγος žalostinka.
-
ἀ-λῡσιτελής 2 nekoristen, škodljiv.