Franja

Zadetki iskanja

  • per-veniō -īre -vēnī -ventum (per in venīre)

    1. do cilja dospe(va)ti, do cilja priti (prihajati), prispe(va)ti, dospe(va)ti: Q., Plin. idr., domum C., nando in tutum N., ad tumulum, ad regem O., ad portam Ci., quo ire intenderant, perventum est S.

    2. metaf.
    a) priti (prihajati) do česa, doseči (dosegati), dobi(va)ti kaj: ad principatum N., in senatum S. doseči senatorsko čast, ad septuagesimum regni annum Ci. doživeti, p. in amicitiam alicuius N. s(po)prijateljiti se s kom, in affinitatem p. alicuius N. priti v svaštvo (sorodstvo) s kom, in odium alicuius N. sovraštvo si nakopati, p. in claritudinem S. zasloveti; (v govoru) pri(haja)ti do česa: ad illa opprobria N., ad hunc locum C.
    b) (o stvareh) priti kam, preiti na koga, kam: Varr., imperium pervenit ad ignaros S., pecunia ad Verrem p. Ci. je pripadel Veru, je prišel v Verove roke, annona ad denarios L pervenerat C. cena žita je poskočila, ira in rabiem pervenerat Cu. jeza je vzkipela do besnosti, je prešla (se je sprevrgla) v bes, p. ad aures alicuius N. priti komu na uho; tudi s samim acc.: verba aures non pervenientia nostras O.
    c) spadati k čemu: L., Pl.

    Opomba: Cj. pr. pervenat: Pl., pervenant: Pl.; fut. pervenibunt: Pomp.; inf. pervenirier: Ter.
  • per-vincō -ere -vīcī -victum (per in vincere)

    1. intr. popolnoma (docela, povsem) (z)moči, zmagati, doseči (dosegati) popolno zmago(slavje): pervicit Cato Ci., amnis transgressu pervicit Vardanes T.

    2. trans. premoči, premag(ov)ati, obvlad(ov)ati, prevlad(ov)ati nad kom (čim), upreti (upirati) se komu (čemu): alicuius perfidiā pervinci Pl.; metaf.: illum cupido gloriae flagrantior pervicerat Aur., nam quae pervincere voces evaluere sonum referunt quem nostra theatra? H., mores (svojeglavost) dominae Pr., pavorem Sen. ph.

    3. metaf.
    a) trudoma nagniti (nagibati), premakniti (premikati), pridobi(va)ti si naklonjenost, nakloniti si, prisiliti koga, izsiliti kaj od koga, pripraviti do česa, (pri)gnati k čemu, do česa, doseči (dosegati) kaj: pervincerat Rodios, ut Romanam societatem retinerent L., pervicerunt quidem remis, ut tenerent terram L., pervicerunt, ut consules dicerent L., illum non verbera, non ignes pervicere, quin obiecta denegaret T., ne utraque pervinceret (da ne bi izsilil obojega) alterum concedere T.; abs.: facito, ut pretio pervincas tuo Pl.
    b) neovrgljivo dokaz(ov)ati: id dictis Lucr.
  • peticija samostalnik
    (pisna pobuda) ▸ petíció
    podpisovati peticijo ▸ petíciót aláír
    izročiti peticijo ▸ petíciót átnyújt
    Jezni kmetje so vladi izročili peticijo s 100.000 podpisi. ▸ A dühös gazdák 100 000 aláírást tartalmazó petíciót adtak át a kormánynak.
    poslati peticijo ▸ petíció elküld
    napisati peticijo ▸ petíciót megfogalmaz, petíciót megír
    podpisniki peticije ▸ petíció aláírói
    pobudniki peticije ▸ petíció kezdeményezői
    podpisati peticijo ▸ petíciót aláír
    spletna peticija ▸ online petíció
    peticija za kaj ▸ petíció valamiért
    peticija proti čemu ▸ petíció valami ellen
    zbirati podpise za peticijo ▸ petícióhoz aláírásokat gyűjt
    zbirati podpise pod peticijo ▸ petícióhoz aláírásokat gyűjt
    komisija za peticije ▸ petíciós bizottság
    podpisovanje peticije ▸ petíció aláírása
    Po spletu krožijo tudi številne peticije za prepoved festivala, pri čemer imajo nekatere več milijonov podpisnikov. ▸ Számos petíció is kering az interneten a fesztivál betiltása érdekében, néhányat már több millióan aláírtak.
  • pisser [pise] verbe intransitif urinirati, vulgairement scati; familier (močnó) puščati, curiti

    le réservoir d'eau pisse vodni rezervoar pušča, curi
    (populaire) pisser de la copie mnogo (in povprečno) napisati
    il y a de quoi pisser je se čemu smejati
    laisser pisser le mérinos (figuré) čakati, pustiti, da gredo stvari svojo pot
    (populaire) il pleut comme vache qui pisse lije kot iz škafa
    c'est comme si on pissait dans un violon to je popolnoma brezplodno delo, brez vsake koristi
  • pitch4 [pič]

    1. prehodni glagol
    postaviti (tabor, šotor, stojnico); zabiti, zasaditi (kole itd.); metati, vreči, zalučati (žogo, kovance itd.); naložiti (seno z vilami); postaviti v bojni red; določiti (po višini, vrednosti); (govor itd.) uglasiti, prilagoditi (on čemu)
    izraziti na poseben način, s posebnim stilom
    glasba uglasiti (glasbilo), intonirati (pesem)
    šport meriti na cilj, zamahniti
    figurativno usmeriti (misli toward k)
    nasuti (cesto), tlakovati, asfaltirati; določiti adut (pri začetku igre); ponuditi, razstaviti, hvaliti blago
    sleng pripovedovati, izblebetati

    2. neprehodni glagol
    pasti kakor dolg in širok
    navtika zibati se (ladja)
    šport podati žogo metalcu, metati; nagniti se (streha); utaboriti se

    pitched battle naprej pripravljena in brezobzirna borba
    to pitch the fork pripovedovati ganljive zgodbe
    to go a pitching prevračati kozolce
    to pitch too high previsoko meriti
    to pitch the voice high visoko zapeti
    his voice was well pitched njegov glas je bil dobro uglašen
    to pitch it strong močno pretiravati
    to pitch a story pripovedovati laži, debele tvesti, izmisliti si zgodbo
    to pitch a tent postaviti šotor
    figurativno to pitch one's tent naseliti se
    to pitch a yarn debele tvesti, pripovedovati neverjetno zgodbo
  • plat [pla] masculin (plitva) skleda; ploščata stran; jed (pri obedu); (= plat de la balance) skledica pri tehtnici

    plat du jour jed (v restavraciji), ki se menja od dneva do dneva
    plat natinnal narodna jed
    plat aux œufs jajčna jed
    plat de viande, de résistance mesna, glavna jed
    plat à barbe brivska kotlica
    coup masculin du plat d'épée udarec s ploščatim delom meča
    apporter quelque chose à quelqu'un sur une plat (figuré) kar na krožniku komu kaj prinesti
    faire du plat à quelqu'un laskati komu
    manger à même le plat jesti (kar) iz sklede
    faire tout un plat de quelque chose napraviti (celo) afero iz česa, pripisovati čemu pretirano važnost
    mettre les pieds dans le plat (familier) zbuditi pohujšanje, protestiranje, nespretno intervenirati, posredovati
    mettre les petits plats dans les grands servirati zelo izbrane jedi, izbran obed, ki napravi vtis na povabljence
  • plūs, plūris, pl. plūres, plūra, komp. k multus (iz *plēos, *plĕos; prim. skr. prāyaḥ več, gr. πλείων, πλεῖον, eol., dor. πλήων, homersko πλέων, πλέον, lezboško πλέες, kretsko πλιες; gl. plēnus)

    I.

    1. sg. plūs več, kot subst. n. večji del, večina, večina primerov, večinoma, povečini: tantum et plus etiam mihi deberet Ci., quod plus est Ci.; z gen. quantitatis: plus doloris capere C., plus virium habere N., Ci., uno (za enega) plus Tuscorum cecidisse in acie L., non plus habuit secum quam XXX de suis N. ne večje množice, ne več mož, plus facere quam pollicitus esset C.; v acc. adv.: plus dolere Ci., plus posse, valere Ci., C., videre plus quam semel Ci., ab urbe plus quam X dies aberat Ci., plus minus Hirt. približno, plus minusve quam … Pl., Ter., Q. več ali manj kot … ; pri imenih (nomina): perfidia plus quam (več kot, bolj kot) Punica L., confiteor eos plus quam parricidas esse Ci.; z abl. comparationis: plus nimio H. (več kot) preveč, preko vseh meja; pri števnikih večinoma brez quam: plus mille (več kot tisoč) capti L.; v gen. pretii: pluris (dražje) emere, pluris esse Ci. več vreden biti, več stati, pluris facere, putare, aestimare Ci. (idr.) višje (bolj) ceniti; redkeje v abl. pretii: plure vendunt Luc. fr., plure altero tanto Pl. fr., plure vēnit Ci. fr.

    2. pl. plūrēs (m, f), plūra (redko plūria, n), toda gen. plūrium (naspr. pauci, aliqui, singuli, unus)
    a) več njih, številnejši (s komparativnim pomenom): unus praedones plures cepit quam omnes antea Ci., primo XV milia, postea plures C.; subst.: quid plura (sc. dicam)? Ci. čemu (zakaj) (še) več besed? čemu (zakaj) (še) dalje govoriti o tem? kaj bi še dalje (še več) govoril? = na kratko, skratka = ne plura (sc. dicam) Plin., plures armati N. v večjem številu, številnejši, pluribus verbis persequi N. ali (samo) pluribus exsequi Ph. obširneje, displicuit pluribus N. večini; plures (naspr. pauciores, gr. οἱ ὀλίγοι = imenitniki, plemiči, bojarji) = drhal, množica: Pl.; evfem. (= gr. οἱ πλείονες) umrli, pokojniki: se ad plūrēs penetrare Pl. ali ad plures abire Petr. = umreti.
    b) več (mnogo, veliko) njih, mnogi (če nasprotje ni izrecno omenjeno): plures vestrum Cu., plurium annorum indutiae L., plura castella pariter temptaverat C., pluribus praesentibus eam rem iactari nolebat Ci.

    II. superl. plūrimus 3 (tvorjen iz komp. plūs s superl. pripono -imus) največ, zelo veliko; zelo obilen (velik), premnog; pl. sprva adj.: qui optimam navem, plurimos nautas haberet Ci.; toda elativ: plurimi (premnogi) versūs Ci., plurimis verbis Ci. zelo (nadvse) obširno, quam plurimas serpentes colligi iubet N. kar največ, kolikor mogoče; potem subst. največ, zelo veliko njih, večina: huius sententiam plurimi sunt secuti N., nonnulla ab imperatore miles, plurima vero fortuna vindicat N., ut illi quam plurimi deberent S. Pri pesnikih v sg. (toda le pri kolekt.): plurima praeda Pl., (sc. bos) cui plurima cervix V. zelo obilen, zelo debel, quā plurimus erit (sc. fons) O. najobilneje (najbogateje) (pri)vre na dan, plurima quā silva est O. najgostejši, collis V. zelo velik, plurima lecta rosa est O. premnoge rože, per plurimum laborem H., plurima flammas Aetna vomit O. največi del (= večina) Etne, plurima luna Mart. polna luna; o osebah: in toto plurimus orbe legor O. široko po svetu, daleč po svetu, širom sveta, širom po svetu; toda plurimus in Iunonis honorem H. posebno vnet častilec Junone. Subst. plūrimum -ī, n zelo (prav) veliko, največ, največi del; z gen. quantitatis: in armis plurimum studii consumebat N., plurimum gravitatis Ci., virtutum Q., mali Sen. ph., plurimum quantum favoris Fl. (zelo) zelo veliko naklonjenosti; z gen. pretii pri glagolih čislanja (cenjenja): plurimi aliquem facere Ci., N., quod plurimi est Ci.; z abl. pretii pri glag. trgovanja oz. kupovanja: quam plurimo vendere, vēnire Ci. kar najdražje; adv. acc. sg. plūrimum

    1. največ, zelo (prav) veliko, premnogo: ut te plurimum diligam Ci., cui plurimum credebat Cu., plurimum intererat Ci., ut plurimum tussiat Petr.

    2. kvečjemu: diebus plurimum novem Plin., datur ad leniter molliendam alvum plurimum drachma una, modice IIII obolis Plin.

    3. največ, večidel, večinoma, povečini, zvečine: plurimum Cypri vixit N., domum ire pergam; ibi plurimum est Ter.

    Opomba: Star. superl. plīsimus ali plūsimus: plisima, plurima Fest., f[o]edesum foederum, plusima plurima, meliosem meliorem Varr.
  • pobegn|iti [é] (-em) bežati fliehen, flüchten, die Flucht ergreifen; otrok: ausreißen, ausrücken, durchbrennen; jetnik iz zapora: ausbrechen; ptič iz kletke: entfliegen; pes, mačka ipd.: entlaufen; (pognati se v beg) Fersengeld geben, Reißaus nehmen, türmen; voznik po nesreči: pravo Fahrerflucht begehen
    pobegniti čemu (uiti) entgehen
  • počemu (zakaj) warum; (čemu) wozu
  • podléči, podlégati céder, succomber, avoir le dessous; mourir, passer, décéder

    podleči pod težo succomber sous le poids
    podleči vplivu se laisser influencer (par quelqu'un)
    ne podleči čemu résister à quelque chose, tenir tête à quelque chose
    podleči spancu, utrujenosti, skušnjavi céder au sommeil, à la fatigue, à la tentation
    podleči skušnjavi succomber à la tentation
    bolnik je podlegel le malade a succombé (ali est mort, n'est plus, a passé)
  • podtakníti mettre (ali poser) (en) dessous , (otroka) supposer un enfant ; (otroka, oporoko) substituer

    podtakniti čemu ogenj mettre le feu à quelque chose
    podtakniti komu kaj mettre quelque chose sur le compte de quelqu'un
  • podvréči to subjugate, to subject, to subdue, to bring under control, to submit

    podvréči se to submit (to); to undergo (čemu something); to subject oneself (operaciji to an operation), to undergo an operation
    podvréči si deželo to subject a country to one's rule (ali sway)
  • poids [pwa] masculin teža; utež; breme (tudi figuré), peza; figuré pomen, važnost; pritisk; mera; sport krogla

    au poids (commerce) po teži
    de poids tehten, važen
    de peu de poids malopomemben, netehten, neznaten
    de tout son poids z vso svojo težo
    poids atomique, brut, moléculaire, net, vif (ali: vivant) atomska, bruto, molekularna, neto, živa teža
    poids et haltères dviganje uteži, težka atletika
    poids lourd velik tovornjak
    poids mort teža stroja, ki zmanjšuje njegovo teoretično storilnost; figuré oseba (stvar), ki je le v breme, za coklo v kakem delovanju, funkcioniranju
    mouche, coq, plume, léger, mi-moyen, moyen, (mi-)lourd, bantam mušja, petelinja, peresna, (pol)srednja, srednja, (pol)težka, bantam teža
    poids public meroizkusni urad
    poids spécifique specifična teža
    poids utile teža, ki jo more prepeljati kako vozilo
    costume masculin poids plume peresno lahka obleka
    homme masculin de poids ugleden človek
    poids excédent masculin, manque masculin de poids presežek, primanjkljaj v teži
    lancement masculin du poids (sport) met krogle
    motif masculin de poids tehten razlog, vzrok
    perte féminin de poids izguba na teži
    attacher du poids à quelque chose pripisovati čemu važnost
    avoir deux poids, deux mesures imeti dve meri, biti, pristranski
    avoir un poids sur la conscience imeti kamen na srcu, imeti občutek krivde, kesati se
    faire bon poids dobro tehtati, dati doobro mero, figuré biti velikopotezen
    faire le poids odtehtati; vzpostaviti ravnotežje; familier moči igrati pomembno vlogo, moči biti kompetenten, biti sposoben
    feter le poids (sport) suniti kroglo
    perdre, prendre du poids shujšati (izgubiti na teži), zrediti se
    tromper sur le poids (o)goljufati pri tehtanju
    vendre quelque chose au poids de l'or zelo drago prodati
  • pointer1 [pwɛ̃te] verbe transitif, militaire, optique naravnati, nameriti, usmeriti; kontrolirati (des ouvriers delavce, t. j. njihov prihod na delo in odhod z dela); označiti s točkami (pikami); punktirati; priostriti (kol); striči (les oreilles z ušesi); politique šteti (glasove); verbe intransitif (ptica) (vz)leteti kvišku; štrleti v nebo, moleti kvišku; (konj) vzpenjati se; (dan) napočiti; botanique kaliti; figuré pokazati se; militaire napraviti sunek (sur na, proti)

    pointer un bœuf zaklati vola
    pointer du doigt vers quelque chose pokazati s prstom proti čemu
    ouvrier qui pointe delavec, ki je podvržen kontroli glede prihoda na delo in odhoda z dela
    se pointer (familier) priti
    il s'est pointé chez moi dès huit heures du matin prišel je k meni že ob osmih zjutraj
  • pokli|cati (-čem) klicati

    1. rufen (dol hinuterrufen, herunterrufen, gor hinaufrufen, heraufrufen, nazaj zurückrufen, noter hereinrufen, hineinrufen, sem herrufen, tja hinrufen, domov heimrufen …); po telefonu: anrufen, anwählen; po radijski zvezi: rufen, anfunken

    2. (poklicati/naročiti, naj kdo pride) kommen lassen, po kom drugem: rufen lassen, z ukazom: (irgendwohin) beordern
    poklicati na pomoč zu Hilfe rufen
    poklicati pred sodišče vor Gericht fordern
    iz česa, od kod: herausrufen

    3.
    figurativno poklicati nazaj zurückrufen, ostro: zurückpfeifen, zurückbeordern
    poklicati na odgovornost koga (jemanden) zur Rede stellen

    4. figurativno (pozvati) aufrufen (k čemu zu etwas)

    5. figurativno (pritegniti) hinzuziehen, zuziehen
  • polét vol moški spol , volée ženski spol ; élan moški spol ; figurativno entraînement moški spol , envol moški spol , envolée ženski spol , entrain moški spol , essor moški spol

    polet fantazije envol de l'imagination
    polet čez ocean vol transocéanique
    polet brez vmesnega postanka vol sans escale
    polet čez tečaj vol par le pôle
    polet misli élévation ženski spol des idées
    najvišja višina poleta plafond moški spol d'altitude
    ogledovalni polet (vojaško) vol de reconnaissance
    spustni polet vol plané, descente ženski spol planée
    vesoljski polet vol spatial
    višinski polet vol à haute altitude
    v poletu au vol
    v enem samem poletu d'une seule volée
    dati čemu polet donner un essor à quelque chose, mettre quelque chose en train, activer quelque chose
    imeti polet, biti v poletu avoir de l'élan, être plein d'entrain (ali de verve, d'énergie, de dynamisme), familiarno se sentir en forme
    pripravljen za polet prêt à voler
  • položáj situation; position; state of affairs; condition; circumstances pl; (lega) site; lay, standing; bearings pl; (služba) rank, status; (drža telesa) attitude, posture, (pri mečevanju) guard; vojska post

    resnost položája the gravity of the situation
    socialni položáj social standing
    položáj poslanika the post of ambassador
    položáj tržišča, trga market position
    težaven položáj (figurativno) a close call
    materialni in družbeni položáj economic and social status
    biti gospodar položája to be master of the situation
    biti v neprijetnem položáju (v žalostnem položáju) to be in an unpleasant position (in a sorry plight)
    določiti čemu položáj to locate something
    ne biti kos (dorasel) položáju not to be equal to the situation (ali occasion)
    on nima (ne zavzema) položája svojega brata he has not his brother's standing
    nismo v položáju, da bi mogli narediti drugače we are not in a position to be able to do otherwise
    izbrati dober položáj za svojo hišo to choose a fine position (ali site) for one's house
    to je komaj izboljšalo naš položáj that has scarcely made us any better off
    položáj se je poslabšal the situation has deteriorated
    pojasni mu svoj položáj! show him where (ali how) you stand!
    razumem tvoj položáj I see how you stand
    biti v nejasnem položáju (figurativno) to be up in the air
    sedeti v zelo nerodnem položáju to be seated in a very uncomfortable position
    položáj je videti brezupen things look desperate
    vem, kakšen je položáj (figurativno) I know how the land lies
    vreči iz položája to eject, to dislodge, to supplant, to oust
    vztrajati na položáju vojska to stick to one's post
    on je rešil položáj he saved the situation
    umakniti se na vnaprej pripravljene položáje vojska to withdraw to positions prepared beforehand
    izrabiti, izkoristiti položáj to make hay while the sun shines, to strike while the iron's hot
  • pomágati to help, to aid, to assist; to support, to succour, to lend a hand; to be of assistance, to sustain, to relieve, to back up, figurativno to give a hand; (koristiti) to avail, to be of avail, to profit, to be good for, to be of use; (sredstvo, zdravilo) to remedy, to cure, to be efficacious

    pomágati si to find a way (iz težave out of a difficulty)
    sam si pomágati to help oneself, to shift for oneself
    pomágati si brez česa to go without something
    moram si pomágati, kot vem in znam I must shift as well as (ali as best) I can
    moram si pomágati s slovarjem I have to use the dictionary
    pri hoji si pomaga s palico he walks with the help of a stick
    ne si znati pomágati to be at a loss
    ti si znaš pomágati (si iznajdljiv) you are resourceful
    pomágati si medsebojno to aid (ali ta help, to assist) one another (oziroma each other) mutually
    pomagaj si sam in bog ti bo pomagal God helps those who help themselves
    prisiljeni smo, da si pomagamo, kot vemo in znamo we are reduced to expedients
    on si zna pomágati na vse načine he knows all the answers, he's up to all the tricks
    kaj to pomaga? (čemú to?) what is the use of it?
    tu se ne da nič pomágati it can't be helped
    temu je lahkó pomágati this is easily remedied
    kaj pomaga razlagati? what is the use of explaining?
    to nam prav nič ne pomaga that does not help us a bit
    ne vem si več pomágati I am at my wits' end, I do not know what to do
    kaj pomaga to? what is the use of that?, arhaično what will it avail?
    to mi nič ne pomaga that leaves me no better off, I am no better off for it
    kaj ji bo to pomagalo? what good will it do her?
    pomágati komu do česa to help someone to get something
    vam nekoliko pomagam? may I offer you some assistance?
    hočete, da vam pomagam? shall I give you (ali lend you) a hand?
    pomagaj mi, da vstanem! help me up!
    pomagal ji je preko potoka he helped her across the stream
    pomagal sem mu nesti paket I helped him to carry (ali I helped him with) his parcel
    vse skupaj ni nič pomagalo it was all no use
    vse moje pritožbe mi niso nič pomagale all my complaints were useless (ali of no avail)
    tako mi bog pomagaj! so help me God!
    pomagali so mi na noge they helped me up, they helped me back on my feet
    pomágati vdovi in siroti to befriend the widow and the orphan
    to zdravilo mi je pomagalo this medicine has done me good
    komur ni svetovati, temu ni mogoče pomágati he who cannot be advised, cannot be helped; where counsel fails no cure prevails
  • pomémbnost importance, significance; consideration; gravity, consequence; weight; moment; import

    pripisovati čemu pomémbnost to attach importance to something
    preveč pomémbnosti pripisujete temu you make too much of it
  • pomémbnost importance ženski spol , considération ženski spol , valeur ženski spol , conséquence ženski spol

    pripisovati pomembnost čemu donner (ali accorder, conférer) de l'importance (ali de la valeur) à quelque chose