Franja

Zadetki iskanja

  • roso brez las

    a roso y velloso popolnoma, čisto; pop vse razmetano
  • roughly [rʌ́fli] prislov
    surovo, grobo, osorno, brutalno, rezko; nenatančno, približno

    roughly speaking približno, čisto splošno (rečeno, povedano)
  • Ruin, der, (-s, ohne Plural) propad; bankrot; vor dem Ruin stehen biti čisto na koncu, biti uničen; du bist mein Ruin ti si moja poguba
  • run1 [rʌn] samostalnik
    tekanje, tek
    šport vztrajnostni tek, tekmovanje, dirka, hiter galop; naval, lov (for na)
    hajka; hoja, vožnja, (hitro) potovanje; pot, izlet, sprehod; jadranje; brzi koraki, hiter tempo, hitra kretnja, premik, hiter padec, beg; zalet, zagon, napad, juriš
    figurativno potek, smer, ritem, tendenca, moda; nepretrgana vrsta, niz, serija, nepretrgan čas, trajanje
    ameriško potok, reka, jarek; tok, struja, plima, valovi; prost dostop (do), prosta uporaba; trop, jata; pašnik, ograda, ograjen prostor za živino, za perutnino; sankališče
    trgovina veliko povpraševanje (on po, za)
    dobra prodaja, trajen uspeh
    trgovina kakovost, kvaliteta, vrsta, sorta
    glasba hitra vrsta tonov, gostolevek, rulada
    gledališče čas izvedbe, trajanje (gledališke igre), uprizarjanje, prikazovanje, nepretrgana vrsta predstav; (karte) sekvenca; naklada (časopisa)
    tehnično delovni čas (o strojih); presek, prerez, splošnost, večina
    tehnično tračnica; deska za vkrcavanje in izkrcavanje; odvodna cev

    at the run, on the run v teku
    in the long run sčasoma, končno, konec koncev
    on the run na nogah, nepretrgoma zaposlen, ki leta sem in tja; vojska ki je na umiku, na begu
    with a run nenadoma
    a run to Bled vožnja, izlet, skok na Bled
    a run of bad luck at cards dolgotrajna smola pri kartah
    a run of ill luck nepretrgana smola, vrsta nesreč
    run of customers naval odjemalcev
    run of events potek dogodkov
    a run of gold žila zlata
    run of ground zemeljski plaz
    the run of public opinion smer javnega mnenja
    the common (ordinary) run of people običajni, poprečni tip ljudi
    non-stop run nonstop vožnja
    the usual run of things običajni potek dogodkov
    to be in the run teči, dirkati, figurativno kandidirati
    to be on the run teči, tekati po poslih, biti vedno na nogah, tekati sem in tja
    it is only a 30 minutes' run to our place samo pol ure vožnje je do nas
    it is all in the day's run vse to spada v program dneva (dnevnih dogodkov)
    this inn is quite out of the common run of country inns ta gostilna je čisto različna od običajnega tipa podeželskih gostišč
    there was a run on the banks vlagatelji so navalili na banke (da bi dvignili svoje prihranke)
    to break into a run spustiti se v tek
    to come down with a run zrušiti se
    to give a run preskusiti
    to go for a run teči (kot) za stavo
    everything went with a run vse je šlo gladko, kot namazano
    to have s.o. on the run pogovorno pognati koga
    to have a run for one's money figurativno priti na svoj račun, zabavati se za svoj denar
    to have the run of s.o.'s house imeti prost dostop v hišo kake osebe, počutiti se pri kom doma
    I had the run of his library imel sem prost dostop do njegove knjižnice
    these books have had the run this year te knjige so se letos najbolje prodajale
    the play had but a short run igra je bila le kratek čas na sporedu
    the piece had a run of 20 nights (gledališko) igro so uprizorili 20 večerov zaporedoma
    to take a run vzeti zalet
  • rung1 [rʌŋ] samostalnik
    prečka ali klin na lestvi, v stolu; špica pri kolesu
    figurativno stopnica; stopnja

    to start on the lowest rung (of the ladder) začeti (kariero) čisto od spodaj, od kraja
  • sacar [c/qu] vzeti iz, potegniti iz, izvleči, izpuliti; kopati, izkopati; izdati (knjigo); izvabiti (denar); (po)kazati, na dan prinesti, objaviti; izmisliti; odkriti, najti; odvzeti, odstraniti, očistiti (madeže); sklepati, rešiti; (žreb) izvleči; splakniti (perilo); izigrati (žogo); ameriška španščina laskati se; trgovina izvažati (blago)

    sacar absuelto oprostiti (pred sodiščem)
    sacar agua vodo zajeti, po vodo iti
    sacar buenos alumnos dobro učiti (o učitelju)
    sacar consecuencias potegniti sklepe, sklepati
    sacar copia prepisati
    sacar una copla izmisliti pesmico
    sacar la cuenta iz-, za-računati; premisliti
    sacar dinero (a) denar izvabiti (iz)
    sacar fuera de sí čisto zbegati
    sacar el gordo glavni dobiček vleči
    sacar lágrimas do solz ganiti
    sacar lengua (a) jezik pokazati; komu jezik izpuliti (grožnja)
    sacar manchas odstraniti madeže
    sacar una moda uvesti modo
    sacar un mote zasmehljivo ime dati
    sacar muelas izdreti zobe
    sacar un ojo oko izbiti
    sacar notas (za)beležiti, opazke (si) delati
    sacar novio spustiti se v ljubezensko razmerje (o dekletu)
    sacar el pecho izprsiti se
    sacar pollos rediti kokoši
    sacar un premio de la lotería zadeti dobitek v loteriji
    sacar una prenda zopet odkupiti zastavljen predmet
    sacar provecho (ali fruto) imeti korist
    sacar una prueba (fot) napraviti kopijo
    sacar punta priostriti (svinčnik)
    sacar la raya lase s prečo razdeliti
    ¿qué has sacado? kaj imaš od tega?
    ¿de dónde lo has sacado? odkod imaš to?
    sacar cavando izkopati
    sacar meditando izmisliti
    sacar mendigando izprositi
    sacar a bailar, sacar al baile pozvati na ples
    sacar a luz razkriti; objaviti
    sacar a pulso (un dibujo) prostoročno risati
    sacar a sol izpostaviti soncu
    sacar con agua fuerte odjedkati
    sacar con bien srečno končati
    sacar de un apuro iz stiske pomagati
    sacar de la cama iz postelje spoditi
    sacar do madre (fig) koga razburiti
    sacar de paseo na sprehod peljati, na sprehod s kom iti
    sacar en hombros na ramena vzeti
    sacar por el color po barvi spoznati
    sacarse la espina trn si izdreti
    sacar de tino pamet spraviti
  • salute

    A) f

    1. zdravje:
    salute fisica, mentale telesno, umsko zdravje
    essere in salute biti zdrav
    avere una salute di ferro, avere salute da vendere, crepare di salute, sprizzare salute da tutti i pori biti zdrav kot dren, riba
    bere, brindare alla salute di qcn. komu nazdraviti
    essere giù di salute biti slabega zdravja, bolehen
    guastarsi la salute pokvariti si zdravje
    rimetterci la salute biti ob zdravje, zboleti
    pensare alla salute pog. ne meniti se, ne vtikati se
    andare in pensione per motivi, ragioni di salute upokojiti se iz zdravstvenih razlogov

    2. odrešitev; relig. zveličanje:
    salute eterna večno zveličanje

    3. ekst. zdravje (kar pripomore k telesnemu zdravju):
    l'aria del mare è tanta salute morski zrak je čisto zdravje
    casa di salute evfemistično umobolnica

    B) inter. na zdravje!; (kot pozdrav) pozdravljen!
  • sám alone; sole; only; solo; (brez pomoči) by oneself, unaided, single-handed

    čisto sám, sám samcat quite alone, all alone
    sám od sebe spontaneously; of one's own accord
    jaz sám I myself
    on sám he himself
    stvar sáma na sebi the thing in itself
    sám Cezar Caesar's self
    na sám novoletni dan just (ali precisely) on New Year's Day
    žrtvovanje sámega sebe self-sacrifice
    zaupanje v sámega sebe self-reliance
    sáma dobrota ga je he is kindness itself
    sáma ljubeznivost ga je do mene he is a perfect angel to me
    sám je na svetu he stands alone in the world
    on je sám svoj gospodar he is his own master
    sáma kost in koža ga je he's nothing but skin and bone, he's just a bag of bones
    že sáma ideja je smešna the very (ali the mere) idea is funny
    to ni nihče drug kot sám knez he is no less a man than the prince
    imeti sám svojo hišo to have a house of one's own
    javiti se sám od sebe (prostovoljno) to volunteer
    sami so se izdali they betrayed themselves, they gave themselves away
    sáma si delam obleke I make my own dresses
    sáma si plete nogavice she knits her own stockings
    sáma opravlja vse gospodinjske posle she herself does all the housework
    sám si strižem lase I cut my own hair
    sám si delam večerjo I get my own supper
    sám si služi kruh he earns his own bread
    vrata se sáma zapirajo the door shuts by itself
    to sem sám naredil (brez tuje pomoči) I did it single-handed
    to lahko sám vidiš you can see for yourself
    leteti sám (brez spremstva, aeronavtika) to fly solo, to solo
    presodite sámi! judge for yourselves!
    jaz sám sem šel tja I myself went there
    ne pustite ga sámega! don't leave him by himself!
    to se samo po sebi razume that is a matter of course
    lahko to sám napraviš? can you do it alone?
    govoriti s kom na samem to speak to someone in private
    vi sami to pravite you yourself say so
    prepustil sem ga sámemu sebi I left him to himself
    sám si kuham I prepare my own dinner
    sami njegovi prijatelji ga sovražijo even his fiends hate him
    sám vrag te je prinesel the devil himself has brought you
    iz sámega egoizma for pure selfishness (ali egoism)
  • sám seul ; (samoten) solitaire, isolé; même ; (osebno) personnellement, en personne ; (nemešan) pur, sans mélange

    čisto sam samcat tout (ali absolument) seul, esseulé
    jaz sam moi-même
    mi sami nous-mêmes
    sam od sebe de soi-même, de son propre gré, de son propre chef (ali mouvement, initiative), spontanément
    sam si kriv c'est à toi seul la faute, tu es (le) seul à être coupable (ali fautif)
    biti na samem s kom être en tête, à tête (ali seul) avec quelqu'un
    pomagaj si sam! aide-toi toi-même!
    sam vse narediti faire (ali régler) tout soi-même (ali tout seul)
    iz same radovednosti par pure curiosité
    sama dobrota je je elle est la bonté même (ali en personne)
    imela je sobo sama zase elle avait une chambre à elle (seule)
    sam zase biti, živeti mener une vie retirée (ali solitaire), vivre retiré, ne voir personne
    to se razume samo po sebi cela va de soi (ali sans dire)
    nesreča ne pride nikoli sama un malheur ne vient jamais seul
  • sám solo ; (samoten) solitario ; (v lastni osebi) mismo ; (osebno) personalmente

    sam po sebi, sam zase por sí solo
    čisto sam a solas
    samo po sebi en sí, de sí, por sí
    na samem a solas, sin testigos, privadamente
    jaz sam yo mismo
    meni samemu a mí mismo
    mi sami nosotros mismos
    v sami srajci en mangas de camisa
    sama dobrota ga je es la bondad personificada (ali en persona)
    to sem slišal od njega samega se lo he oído decir a él mismo
    pomagaj si sam! ¡ayúdate a ti mismo!
    to se razume samo po sebi eso se entiende por sí solo
    biti sam (brez spremstva) estar solo
    govoriti sam s seboj hablar consigo (ali entre sí)
    nesreča redko pride sama bien vengas, mal, si vienes solo
  • same [séim]

    1. pridevnik
    isti, enak, podoben; omenjeni, rečeni
    figurativno nespremenjen, enoličen

    at the same time istočasno, hkrati
    the same pravno, trgovina isti
    the same as oni isti, ki
    just the same popolnoma, čisto isti
    much the same skoraj (da) isti, malone isti
    the same thing as ista stvar (isto) kot
    the very (just the, exactly the) same thing popolnoma isto, prav isto
    which is the same thing kar je isto
    by the same token v zvezi s tistim, kar je rečeno
    it is all (just) the same to me to mi je vseeno
    it is much the same to je v glavnem isto, prilično isto
    it's the same old story to je stara zgodba, stara pesem
    it comes to the same thing to pride na isto
    he did it with this same knife to je storil prav s tem nožem

    2. zaimek
    isti, omenjena oseba

    the same isto
    same here pogovorno tako gre tudi meni; tako je tudi s tem

    3. prislov

    the same isto tako, na isti način
    all the same vendarle, vseeno
    just the same pogovorno prav tako, na isti način
    (the) same to you enako (odgovor na kako željo, voščilo)
    we left our country the same as you did zapustili smo svojo deželo (domovino) prav tako kot vi
  • sanglos: sang- und klanglos čisto potihem, neopazno
  • sano zdravilen, zdrav; dobrodejen; nenevaren; nepoškodovan, neranjen; pošten

    sano y salvo čil in zdrav
    alimentación sana zdrava hrana
    cortar por lo sano (fig) poseči po krepkih sredstvih
    no estar sano de la cabeza ne biti čisto v redu v glavi
  • sàvcat -a -o: sav savcat čisto ves
  • scambus 3 (tuj. σκαμβός) krivonog (čisto lat. vārus): fuisse enim et modicae staturae et male pedatus [s]cambusque traditur SUET.
  • scēptrum (VARR. piše scaeptrum) -ī, n (izpos. σκῆπτρον)

    1. vladarska palica, žezlo vladarjev in zmagoslavnih vojskovodij (čisto lat. scipiō): PAC. AP. NON., O., STAT., IUV., IUST., CL. idr., sedens cum purpura et sceptro CI., sella aurea cum sceptro et diademate N., sceptrum Iovis, Augusti SUET.

    2. metaf.
    a) šalj. učiteljeva palica: sceptra paedagogorum MART.
    b) bot. drugo ime grma, imenovanega aspalathus: PLIN.

    3. pesn. meton. vladarstvo, vladanje, oblast, gospostvo, vladavina, kraljestvo: sceptra flacent ACC. AP. NON., natus uti tute sceptrum poteretur patris ACC. AP. NON., potiri perenni sceptro O., potiri sceptris V., sceptra potitus LUCR., sceptra Asiae tenere O., sceptrum Ditaci regis, pulsus solio sceptrisque paternis, sceptra ... petit Euandri, reponere in sceptra, tu sceptra Iovemque concilias V., sceptra mihi liquit Pelops POËTA AP. Q., transferre sceptra alio STAT.
  • schīnus -ī, f (tuj. ἡ σχῖνος) mrtvika, trišlja, rujevína, mástika (čisto lat. lentiscus): VULG.
  • schlagen (schlug, geschlagen) transitiv

    1. udariti (an, auf po, gegen po, ob), udarjati; als Strafe: tepsti, pretepati; ins Gesicht schlagen udariti v obraz, primazati klofuto; um die Ohren schlagen udariti s ... po glavi; blutig schlagen udariti do krvi, pretepsti do krvi; kurz und klein schlagen razbiti (na drobne kosce)

    2. (hämmern) gegen eine Tür usw.: tolči (po), razbijati (po)

    3. (treiben in) zabiti, zabijati, (an na, in v), die Zähne, Krallen in etwas: zadreti, zariti v

    4. (befestigen) pribiti (an na, in v)

    5. Stufen in Schnee und Eis: sekati, zasekati; einen Baum: posekati, Bäume: sekati

    6. (durchschlagen) prebiti

    7. izbiti (aus der Hand schlagen izbiti iz roke/rok)

    8. die Beute: pobiti; beim Spiel einen Stein, eine Figur: vzeti

    9. (besiegen) premagati, poraziti, potolči; eine Schlacht schlagen bojevati bitko

    10. in Papier, in ein Tuch: zaviti v; etwas um einen Finger, um die Hand: oviti okoli; um die Schulter schlagen ogrniti

    11. eine Trommel, Laute usw.: igrati na

    12. Münzen: kovati; Kapital schlagen aus kovati dobiček iz ( tudi figurativ )

    13. narediti, delati (einen Kreis, einen Bogen: narediti/delati krog, lok), Falten schlagen delati gube, gubati se; ein Kreuz schlagen narediti križ, prekrižati se

    14. einen Ball irgendwohin: poslati

    15. Wurzeln schlagen pognati korenine, zakoreniniti se

    16. intransitiv Uhr, Regen: biti, Vogel: peti; Pferd: brcati, Fahne: plapolati; rhythmisch: utripati; (zuschlagen) loputati, zaloputniti se Wellen über einen Deich: pljuskati

    17. sich schlagen bojevati se, (duellieren) dvobojevati se; Wunden schlagen raniti; Eier in die Pfanne: ubiti, razbiti;
    an: schlagen an pribiti; ans Kreuz schlagen pribiti na križ, križati;
    auf: auf den Magen/die Lunge schlagen povzročiti/povzročati težave z želodcem/pljuči;
    aus: aus der Hand schlagen izbiti iz roke/iz rok; aus der Art schlagen biti čisto drugačen; sich etwas aus dem Kopf schlagen izbiti si iz glave;
    durch: sich durchs Leben schlagen prebijati se skozi življenje;
    in: schlagen in einen Bereich: spadati v; sich in die Büsche schlagen potihem izginiti; in den Wind schlagen gute Ratschläge usw.: požvižgati se na (dobre nasvete itd.);
    nach: schlagen nach in seine Art: vreči se po (nach seinem Vater schlagen vreči se po svojem očetu) ;
    um: um sich schlagen tolči okoli sebe, in der Luft: kriliti z rokami;
    vor: die Hände vors Gesicht schlagen skriti obraz v roke;
    zu: sich schlagen zu jemandem pridružiti se (komu), postaviti se na (čigavo) stran
  • schlicht preprost, enostaven; Tierkunde Federkleid: neugleden; schlichte Leute preprosti ljudje; schlicht und einfach falsch: čisto enostavno (narobe/napačen)
  • schoenus -ī, m (tuj. σχοῖνος)

    1. bot. ločje, loček, loč (čisto lat. iuncus), bič(je), biček, sita, sitje; njegovo dišečo vrsto (Andropogon schoenanthus LINN. (starejše) dišeča žuka) so dodajali v vino, da je dobilo poseben okus in vonj: CA., COL.

    2. meton.
    a) bičkovo (žukino) mazilo, mazilo iz dišečega bička (dišeče žuke), s katerim so se mazilile javne hotnice (vlačuge, prostitutke, kurbe; prim. schoeniculae): schoeno delibutae PL. (po nekaterih izdajah scoeno = coeno).
    b) shójnos, α) grška dolžinska mera, s katero so premerjali osvojeno ozemlje in ga po njej razdeljevali med naseljence; potem tudi β) perzijska in γ) egiptovska dolžinska mera (približno kakih 30–60 stadijev): PLIN.