Franja

dovŕšen -šna -o prid. perfectiv
□ dovršni pretekli čas (timpul) perfect

dragocén precious; costly; valuable; expensive

dragocén kamen precious stone, gem
dragocéne informacije valuable information
dragocéno odkritje a valuable discovery
dragocéne slike valuable pictures
moj čas je dragocén my time is of value
nuditi dragocéno pomoč to give valuable assistance

dream away prehodni glagol
sanjariti

dream away one's time presanjati čas

drivel¹ [drívl] neprehodni glagol
sliniti se; čenčati, čvekati, blebetati

to drivel away čas zapravljati

drseč [é] (-a, -e) gleitend (tudi za delovni čas); (ki lahko drsi) gleitfähig
drseča carina der Gleitzoll

drstenj|e [ê] srednji spol (-a …) živalstvo, zoologija das Laichen, die Eiablage
čas drstenja die Laichzeit

drstênje spawning

čas drstênja spawning time, spawning season

durant [dürɑ̃] préposition med, v teku

durant la nuit, l'été ponoči, poleti
durant tout le chemin na vsej poti
durant le 18^e siècle v teku 18. stoletja, v 18. stoletju
sa vie durant vse svoje življenje, ves čas svojega življenja
parler une heure durant celo uro govoriti

durer [düre] verbe intransitif (dolgo) trajati; familier (naprej) živeti; familier ostati, čakati, vzdržati; postati dolg, vleči se (čas); biti trpežen (blago)

mes chaussures durent encore moji čevlji se še držé
son discours a duré (pendant) deux heures njegov govor je trajal dve uri
la fête dure depuis deux jours praznovanje traja že dva dni
le temps me dure čas se mi vleče
faire durer podaljšati
ne pouvoir durer en place (familier) ne imeti obstanka, ne vzdržati (na mestu)

early¹ [ə́:li] pridevnik
zgodnji; prezgodnji; prvi, prvoten, začeten

the early bird catches (ali gets) the worm rana ura zlata ura
one's early days zgodnja mladost
to keep early hours zgodaj leči in zgodaj vstati
at your earliest convenience čimprej
at an early date kmalu, v bližnji bodočnosti
it is early days yet je še prezgodaj, še ni čas
an early riser zgodnji vstajalec, -lka

écouler [ekule] verbe transitif razpečavati, proda(ja)ti; dati v promet

s'écouler odteči, odtekati; strujati (zrak); potekati, preteči (čas), miniti; razkropiti se (množica); iti v prodajo (blago) skopneti (denar); figuré izginiti, razgubiti se
s'écouler lentement, rapidement počasi, hitro iti v prodajo
le temps s'écoule čas poteka
la foule s'écoule lentement množica počasi odhaja, se razhaja
le magasin a écoulé son stock de jouets trgovina je (raz)prodala svojo zalogo igrač
faire écouler pustiti odteči, izteči
(faire) écouler des marchandises dati blago v prodajo
laisser écouler un délai zamuditi rok

ēdūcō -ere -dūxī -ductum (imp. ēduc, toda ēdūce: Pl., star. inf. pr. pass.: ēdūcier Pl.)

I. izvleči (izvlačiti), izdreti (izdirati), potegniti (potezati): gladium Ci., C., S., Iuv., ferrum eduxit (namreč iz rane) O., eduxit corpore telum V.; occ. (o žrebu): tris sortes conici, unam educi Ci.; tudi brez sors: educit ex urna tris Ci., homo felix educet, quas volet (tribus) Ci. bo izžrebal; (o mladičih): izvaliti, povreči: pullos Pl., fetum Plin.; (o tekočini): si hoc eduxeris Pl. če izpiješ.

— II.

1. voditi iz … , peljati iz … , odvesti (odvajati), vzeti: populum e comitio Varr., educ tecum omnīs tuos Ci., cum ceteri quos voluerant legatos eduxerint Ci. so vzeli s seboj, ed. natam O. iz podzemlja privesti, virtus leto te educere potest Val. Fl., se multitudini ed. Sen. ph. odtegniti (odtezati) se; z dvojnim acc.: hos secum milites Ci., comitem ed. aliquem H. s seboj vzeti. Kam? aliquem huc foras Pl., se ed. foras Ter. oditi, quos educere in provinciam non potuit Ci., ed. aliquem secum rus Ci., ed. in agros … iumenta canesque H. na lov voditi, aliquem in cubiculum Suet. Od kod? exercitum castris (abl.) Ci., C.; s praep: uxorem ab domo secum Ci., aliquem de senatu Ci., aliquem e custodia Ci., aliquem ex urbe L., equos ex Italia L. izvažati, gregem e navi Suet. izkrcati.

2. occ.
a) voj.: (četam, vojski) veleti odriniti, odpraviti se, vzdigniti se, odkorakati: copias educunt Pl., ed. exercitum citra Rubiconem Ci., exercitum ex Syria Ci., exercitum in expeditionem Ci., e castris duas legiones C., legiones ex hibernis C., cohortes ex urbe C., copias in aciem N., ex navibus copias N. izkrcati, Numidas equites … expeditos educit S., ed. pubem castris V.; o poveljniku samem z neizraženim obj.: si (Caesar) maturius ex hibernis educeret C. ko bi … odrinil, Tullus … in aciem educit L., Ap. Claudius … tribus simul portis eduxit L.
b) (ladjam, ladjevju) odjadrati (odpluti) veleti: naves ex portu C., classem portu Plin., pinus educta navalibus O.
c) jur.: (obtoženca) pred sodišče (pred sodnika) postaviti, gnati, pozvati: Q., domum, ad istum in ius eductus est Ci., Sthenium statim educunt Ci., is quidem eductus ad consules Ci.; na kaznovanje odvesti: tintinnaculos vos voltis educi viros Pl.
č) (vodo) napeljevati, spelj(ev)ati: lacus ita eductus, ut … Ci. voda iz jezera tako spuščena, da … , ed. aquam in fossas Plin. ali in fundum Icti.
d) (stavbe) naprej pomakniti: turrem in extremam navem T., moles, quam eductam in Rhenum retulimus T.

— III.

1. „speljati“ = zgraditi, sezidati: molem V., aram caelo (dat. = do neba) V., caelo educitur ara Sil., sub astra educta turris V., moenia educta caminis Cyclopum V. sezidano iz železa iz delavnic Kiklopov, instar montium eductae pyramides T., ed. pyram Sil.; pesn.: (signa aulaeorum) placido educta tenore tota patent O. ki se počasi dvigajo (vzdigujejo), quae me … superas eduxit … sub auras O. ki me je povzdignila, animumque moresque aureos educit in astra H. kuje v zvezde = poveličuje.

2. pren.
a) (= ēducāre) vzrediti (vzrejati), vzgojiti (vzgajati), odgojiti (odgajati): Cu., Col., Iuv., Sil. idr., istam eduxi meae domi Pl., ed. aliquem a parvulo Ter., aliquem bene et pudice Ter., hic (pullus) ita eductus Varr., qui istius domi erat eductus Ci., ed. natos, parvos fetus V., Virbius eductus umentia circum litora V., quem tibi coniux educet silvis regem V., an me in praetorio patris … prope natum, certe eductum, … cum semenstri hoc conferam duce L., eductus in contubernio legionum T. ali Cassius … severā patris disciplinā eductus T. vzgojen v … ; pesn.: aura distinctos educit verna colores Cat.
b) (čas) preživeti, prebiti: ed. pios annos Pr., dena saecula Sen. ph., nimbos Val. Fl., adloquiis ludoque educite noctem Val. Fl., insomnem ludo ed. noctem Stat., sub hiberno somnos ed. caelo Sil.

effacer [efase] verbe transitif izbrisati, zabrisati; figuré zasenčiti, prekašati; nazaj potegniti; odstraniti (madež); plačati (dolg)

s'effacer izbrisati se; zabrisati se, obledeti; izginiti; miniti; figuré umakniti se (devant quelqu'un komu); ostati, biti v ozadju
effacer le tableau zbrisati (šolsko) tablo
effacer un nom sur la liste zbrisati ime s seznama
effacer le signal (železnica) postaviti signal na »prosto«, odpreti signal
le temps efface tout čas zabriše vse
il efface tous les autres peintres on prekaša vse ostale slikarje
effacer de sa mémoire izbrisati si iz spomina
effacer ses épaules potegniti ramena nazaj, zravnati se
les souvenirs s'effacent spomini obledé

ēgerō -ere -gessī -gestum

1. iznesti (iznašati), odnesti (odnašati), proč spraviti (spravljati), odvesti (odvajati): Auct. b. Alx., Min., Lact., Hier., Veg., tantum nivis egerendum fuit L., egerere fluctūs O. vodo iz ladje zajemati, pecuniam ex thesauris Cu., limo egesto Cu., egerere humum alte (iz velike globine) Cu., humum scrobibus, stercus e columbariis Col., silices humeris Plin., praedam T.

2. occ.
a) izprazniti (izpraznjevati): Augeae κόπρον Varr. fr. izkidati, tota (Aetna) cavernas egerit Lucan., egerere regium stabulum Lact. govno kidati iz kraljevega hleva, ventrem Cael. otrebiti (otrebljati) se; pesn.: egessit Dorica castra rogis Pr. je izpraznil tako, da je zažgal mrtvece, urbes alternis mortibus eg. Stat.
b) metati iz sebe, (iz)bruhati, (iz)bljuvati, od sebe dajati: (lacus) certo anni (tempore) bitumen egerit T., harenarum moles egeruntur Iust., egerere dapes O., aquam vomitu Cu., sanguinem, urinam Plin.; (o vodovju) izlivati, med. izlivati se: palus, leni quam fallens (Apsus) egerit undā Lucan., idem lacus in flumen egeritur Plin. iun.
c) potrošiti, uporabiti (uporabljati), potratiti: in exsequias totos census egerere Ps.-Q.
č) proč (z)vleči, odvleči, odvesti (odvajati): humanas opes a Veis L., pecuniam clam ex aerario L., invenit … victorem … praedam ex hostium tectis egerentem L., egerere aurum (ex templis), bona in tributa T.

3. pren.
a) pregnati (preganjati): expletur lacrimis egeriturque dolor O., multum vitalis spiritūs egestum T. jo je zapustilo.
b) kaj iz ust spraviti = izustiti, zagnati (zaganjati): querellas Lucan., iras ululatibus Sil.
c) (čas) prebiti, preživeti (preživljati): totaque querelis egeritur fletuque dies Vel. Max., numquam tanto paventibus ulla nox Minys egesta metu Val. Fl.
č) po spominu kaj zapisati: quos (sermones) subinde egeram Sen. ph.

Eisenbahn, die, Eisenbahn železnica; es ist die (aller)höchste Eisenbahn skrajni čas je

emplear (po)rabiti; zaposliti

emplear el día en a/c dan preživeti v
emplear un medio poseči po sredstvu
emplear todas las fuerzas vse poskusiti, vse moči napeti
emplearse udejstvovati se
emplear mal el tiempo slabo čas izkoristiti

emploi [ɑ̃plwa] masculin raba, uporaba; služba, zaposlitev, službeno mesto, namestitev; commerce (denarna) naložba; vpis (knjigovodstvo); théâtre vloga

en plein emploi polno zaposlen
sans emploi brezposeln, nezaposlen; neuporabljan
emploi abusif zloraba
emploi accessoire postranska zaposlitev
emploi de bureau zaposlitev, služba v pisarni
emploi de la main-d'œuvre zaposlitev delovne sile
emploi saisonnier sezonska zaposlitev ali delo
emploi du temps urnik
emploi vacant nezasedeno, vakantno (službeno, delovno) mesto
demande féminin d'emploi prošnja za namestitev, za službo
domaine masculin d'emploi področje uporabe
double emploi (commerce) dvakrat vpisana vsota
mode masculin d'emploi navodilo za uporabo
offre féminin d'emploi ponudba službe
plein-emploi polna zaposlitev (delovne sile v deželi)
sous-emploi delna zaposlitev razpoložljive delovne sile
sollicitation féminin d'emploi prošnja, prijava za službo
il a l'air de l'emploi vidi se mu, kakšno službo, delo opravlja
avoir, tenir l'emploi de valet (théâtre) igrati vlogo služabnika
avoir un emploi de temps très chargé biti zelo zaposlen
chercher un emploi iskati službo
faire un bon, un mauvais emploi de son temps, de son argent dobro, slabo porabiti svoj čas, svoj denar
faire emploi de capitaux naložiti kapital
cela fait double emploi to ni potrebno, je odveč
prendre un emploi stopiti v službo, zaposliti se

enemy¹ [énimi] samostalnik
sovražnik, nasprotnik; vrag

pogovorno how goes the enemy? koliko je ura?
the (Old) Enemy satan, vrag
to be one's own enemy sam sebi škodovati
to kill the enemy krajšati si čas
sworn enemy smrtni sovražnik

enfuir, * s' [ɑ̃fɥir] zbežati, pobegniti, uteči; figuré izginiti

enfuir devant le danger, de peur zbežati pred nevarnostjo, iz strahu
enfuir à toutes jambes zbežati na vrat na nos
le temps s'enfuit čas beži
le prisonnier s'est enfui ujetnik je pobegnil

engañar varati, nalagáti

engañar el hambre le nezadostno utešiti lakoto
engañar el tiempo čas si krajšati
las apariencias engañan videz vara
engañarse motiti se, varati se
engañarse en la cuenta uračunati se