Franja

Sarōnicus 3 (Σαρωνικός) sarónski: portus MEL., Saronicus sinus (Σαρωνικὸς κόλπος) PLIN. Saronski zaliv med Atiko in Peloponezom (zdaj Ajginski (Eginski) zaliv).

Sārsina in (po večini rokopisov in napisov) Sāssina -ae, f (ἡ Σάρσινα) Sársina, Sásina (še zdaj Sarsina), mesto v Umbriji ob reki Sagis (Sagis), Plavtov rodni kraj; obl. Sassina: MART., SIL. Od tod

1. adj. Sārsinās (Sāssinās) -ātis sársinski (sásinski), sarsinátski (sasinátski), iz Sársine (Sásine), pri Sársini (Sásini): Sassinate de silva MART., Cebanum hic e Liguria mittit ovium maxime lacte, Sassinatem ex Umbria mixtoque Etruriae atque Liguriae confinio Luniensem magnitudine conspicuum PLIN., [Macci]us poeta, quia Umber Sarsinas erat, a pedum planitia initio Plotus, postea Plautus coeptus est dici FEST.; subst. Sārsinātēs (Sāssinātēs) -ium, m Sársinci (Sásinci), Sarsináti (Sasináti), preb. mesta Sarsina (Sasina): PLIN.

2. subst.
a) Sārsinātis -is, f Sársinka (Sásinka), Sarsinátka (Sasinátka): quid? Sarsinatis ecquast? si Umbram non habes PL. (v besedni igri).

Sāsō in Sāsōn -ōnis, acc. -ōna, m (Σασώ, Σάσων) Sázo (Sazón), otoček pred ilirijskim obrežjem (zdaj Saseno): LUCAN. (z nom. Sason), SIL., PLIN. (z nom. Saso).

sat-agō -ere = sat(is) agō

I. zadovoljiti (zadovoljevati), zadostiti (zadoščati, zadostovati, zadoščevati): nunc satagit (v izdajah pisano tudi narazen sat agit) PL. zdaj plačuje takoj. –

II.

1. (za)dosti (mnogo, veliko) opravka ali posla imeti, silno dosti imeti opraviti, veliko se ukvarjati s čim, biti (zelo) dejaven (marljiv, neutruden); abs.: Afer ... multum in agendo discursantem non agere dixit, sed satagere Q.; z gen. (s čim): etsi is quoque suarum rerum satagit TER.; s circa z acc.: Martha autem satagebat circa frequens ministerium VULG. si je dajala veliko opraviti s postrežbo; z notranjim obj.: haec satagens PETR. to marljivo opravljajoč; occ. marljivo si prizadevati, zelo se (po)truditi, zelo se (po)mujati, zelo (po)hiteti, paščiti se
a) s finalnimi stavki: quapropter, fratres, magis satagite, ut ... VULG., semper satagere, ut ne in amore animum occupes PAC. FR.
b) z inf.: satagite immaculati et inviolati ei inveniri in pace VULG.

2. biti v skrbeh (težavah, strahu, stiski), imeti težave, tožiti, tarnati, skomljáti: Caesar alteram alam mittit, qui satagentibus celeriter succurrerent AUCT. B. AFR. stiskanim, curris, stupes, satagis PETR., Iuppiter satagit fractus metu ARN., dole et satage quasi parturiens VULG. imej porodne popadke.

satietās -ātis, f (satis)

1. zadostnost, zadostna količina (množina), zadostno število, (pre)obilnost, (iz)obilnost, izobilje, preobilje, (pre)obilica, prebitek, presežek: PL., VITR., AMM. idr., ad satietatem copiā commeatuum instructus CU. obilno; v pl.: quercus terrenus principiorum satietatibus abundans VITR. obilno nasičen.

2. sitost, (pre)nasičenost, večinoma metaf. = naveličanost, naveličanje, gnus, ogaba, stud, odpor, omrza, pristúda, priskúta: TER., Q., PETR. idr., assidua, nimia PLIN., ad (do) satietatem PL., L., COL., PLIN., SUET., citra satietatem PLIN. brez pristuda, facillime fugiant satietatem CI., satietate iam defessus CI.; s subjektnim gen.: amoris TER., cibi, provinciae, vivendi CI., epularum, gloriae, laudis CU., nisi forte nondum etiam vos dominationis eorum satietas tenet CI. do zdaj niste siti njihove vladavine; v pl.: satietates amicitiarum CI.

Satricum -ī, n Sátrik (zdaj Casale di Conca), mesto v Laciju severovzhodno od Ancija (Antium): CI. EP., L. Od tod preb. Satricānī -ōrum, m Satrikánci, Satričáni: L.

Saturum -ī, n (Σατύριον, Σατύρεον) Sátur (Satúrij (Satúrion), Satíreon), mesto in pokrajina pri Tarentu, sloveča po konjereji (zdaj Torre di Saturo): SERV. Od tod (iz obl. Saturēium) adj. Saturēianus 3 sáturski, saturejánski, pesn. = apúlijski, kalábrijski: PORPH., caballus H.

Sāvus -ī, m (Σαοῦος, Σάος) Sávus, reka v Panoniji, ki se izliva v Donavo (zdaj Sava): IUST., CL. – Soobl. Sāus, Sāī, m: PLIN.

saw¹ [sɔ:]

1. samostalnik
žaga

saw log hlod za (raz)žaganje
hand-saw ročna žaga
singing (musical) saw glasba pojoča žaga

2. (preteklik sawed, pretekli deležnik sawed, sawn) prehodni glagol & neprehodni glagol
(pre-, raz-, se-) žagati; strugati; oblati; premikati sem in tja; (dati) se žagati (o lesu); delati kretnje kot pri žaganju; žagati po godalu

saw alive žagati paralelno (skoz in skoz)
to saw the air with one's arms (hands) mahati z rokami po zraku
to saw a horse's mouth trzati uzdo zdaj na eno, zdaj na drugo stran
to saw planks žagati, rezati deske
to saw wood žagati les, ameriško, sleng brezbrižno naprej opravljati, delati svoje delo; sleng "žagati", smrčati
to saw off a branch odžagati vejo

Scaldis -is, acc. -im in -em, abl. -ī in -e, m Skáldis, reka v Belgijski Galiji ob meji z Germanijo (zdaj Schelde): C., PLIN.

Scamander -drī, m (Σκάμανδρος) Skamánder

1. rečica v trojanski ravnini, zaradi svoje rumene vode imenovana tudi s prvotnim imenom Xanthus (ὁ Ξάνϑος; zdaj Menderes Su): H., CAT., MEL., PLIN.

2. osvobojenec Fabricijevega rodu: CI., Q. Od tod adj. Scamandrius 3 skamándr(ij)ski, Skamándrov: unda ACC. AP. NON.

Scherz¹, der, (-es, -e) šala; Scherze treiben šaliti se; keinen Scherz verstehen ne razumeti šale; seine Scherze über jemanden/etwas machen norčevati se iz (koga/česa), izbijati šale nad (kom/čim); seinen Scherz mit jemandem treiben dražiti (koga); sich mit jemandem einen Scherz erlauben potegniti (koga) za nos; zum Scherz za šalo, kar tako; Scherz beiseite! zdaj pa resno/zares!

Schluß, Schluss, der, (Schlusses, Schlüsse)

1. konec, ([Abschluß] Abschluss) zaključek; Schluß damit! konec!, mir!; Schluß jetzt! zdaj je pa zadosti!; Schluß mit konec z; Schluß machen mit narediti konec (čemu, s čim), (aufhören) nehati z; Schluß machen mit einem Menschen: pretrgati vse stike; Schluß sein: mit jemandem ist Schluß konec je (koga) (umrl bo); mit jemandem/etwas ist Schluß konec je s (kom/čim)

2. (Ladenschluss) zapiranje ([Schlußfolgerung] Schlussfolgerung) sklepanje, sklep; einen Schluß ziehen sklepati, skleniti

3. Tür: tesnenje;

4. guten Schluß haben dobro se zapirati

5. Technik stik der Weisheit letzter Schluß višek modrosti

Scodra -ae, f (Σκόδρα) Skódra, mesto v makedonski Iliriji (zdaj Skader): L., PLIN. Od tod preb. Scodrēnsēs -ium, m Skodráni: L.

Scordus (Scodrus) -i, m mons (τὸ Σκάρδον ὄρος) Skórd (Skódrus, Skóder), Skodrsko pogorje v rimski Iliriji na meji med Mezijo in Makedonijo (zdaj Šar planina): L.

Scūpī -ōrum, m Skúpi, mesto v Meziji (zdaj Skopje): CL., PAUL. NOL.

Scylacēum (Scyllacēum) -ī, n Skilakêj, mesto in predgorje (rt) na vzhodni obali Brutija (zdaj Squillace): MEL., PLIN., VELL., navifragum V. Od tod adj. Scylacēus 3 skilakêjski: sinus MEL., PLIN., litora O.

Scythēs ali Scytha -ae, m (Σκύϑης) Skít (Scít); obl. Scythēs: CI., H., SEN. TR., PLIN., FL.; obl. Scytha: PH., LUCAN., LACT., VULG., PRISC.; abl. Scythā: TERT. in (meton. = Scythiā) T. (Annal. 2, 60); pl. Scythae -ārum, m Skíti (Scíti), skupno ime divjih nomadskih plemen severno od Donave, Črnega morja in Kaspijskega jezera pa vse tja do evropsko-azijske meje; Skite (Scite) so si pozneje podvrgli Sarmati: CI., H., CU., MEL., PLIN. Pesn. Scythēs ali Scytha -ae, m, f kot adj. = skítski (scítski): Taurus Scythes SEN. TR., pontus Scytha STAT., acc. pontum Scythen SEN. TR. Črno morje, cirrata loris ... Scythae pellis MART., Scythas zmaragdos MART. – Od tod

1. adj.
a) Scythicus 3 (Σκυϑικός) α) skítski (scítski): MEL., STAT., MART., AUS., CL., tegimen CI., arcus, sagitta, frigus, Ister, fretum (= Črno morje) O., Diana O. tavrijska = čaščena na Tavrijskem Hersonezu, amnis (= Tanais, zdaj Don) H., Oceanus PLIN. = Ledeno morje, pri VAL. FL. pa = Črno morje, Scythica herba in subst. samo Scythicē -ēs, f bot. skítska (scítska) zel, neka rastl.; Scythici smaragdi PLIN., caeruleum Scythicum PLIN. skitska modra (modrina), neka barva. β) pártski: pharetra LUCAN.
b) Scythis -idis, f (Σκυϑίς) skítska, scítska; kot subst. = α) Skítka (Scítka), Skítinja (Scítinja): O., VAL. FL. β) kot dragulj = skitíd (scitíd), skítida (scítida), skítski (scítski) smaragd: M.

2. subst.
a) Scythia -ae, f (Σκυϑία) Skítija (Scítija), dežela Skítov (Scítov): CI., V., O., MEL., PLIN., IUST.
b) Scythissa -ae, f (Σκύϑισσα) Skítka (Scítka), Skítinja (Scítinja): matre Scythissa natus N.

Scythopolis (Scytopolis) -is, acc. -im, abl. -ī, f (Σκυϑόπολις) Skitópolis (Skitópola), Scitópolis (Scitópola), mesto v Palestini (v svetem pismu Bet-še'an, zdaj Tell el-hosn): PLIN. Od tod preb. Scithopolītae -ārum, m (Σκυϑοπολῖται) (VULG.) ali Scythopolītānī -ōrum, m (COD. TH.) Skitopolíti (Skitopolitáni), Scitopolíti (Scitopolitáni).

season¹ [si:zn] samostalnik
letni čas, letna doba, sezona, sezija; čas dozorevanja (sadja, zelenja itd.); pravi čas za kako delo; čas, doba, razdobje
britanska angleščina čas (božičnih, velikonočnih itd.) praznikov
arhaično začimba

for a season nekaj časa
in season ravno prav, ob pravem času, v sezoni (npr. dozorelega sadja itd.)
in good season, in due season v pravem času
in season and out of season ob vsakem času, kadarkoli; umestno ali neumestno
out of season ob nepravem času
the season, London season londonska sezona (od maja do julija)
close season lov lovopust
compliments of the season, season's compliments pozdravi z voščili za praznike
dry (rainy) season sušna (deževna) doba (v tropih)
dull (dead) season mrtva sezona
high season visoka sezona
the hight of the season višek sezone
holiday season čas, doba počitnic, počitniška sezona
Lenten season cerkev postni čas
open season, shooting season lov lovna doba
pairing season lov čas parjenja
theatrical season gledališka sezona
a word in season beseda (nasvet) ob pravem času
cherries are in season zdaj je čas češenj
every thing in its season vsaka stvar ob svojem času
to endure s.th. for a season nekaj časa kaj prenašati
they will go back to London for the theatrical season vrnili se bodo v London za gledališko in družabno sezono (maj - julij)
I wish you the compliments of the season želim vam vesele (božične, velikonočne) praznike