Franja

zgornj|i [ó] (-a, -e) der/die/das obere; Ober- (ustroj der Oberbau, dom parlamenta das Oberhaus, glas die Oberstimme, krov das Oberdeck, nivo das Oberhaupt, nož das Obermesser, položaj die Oberlage, svet die Oberwelt, svetilnik das Oberfeuer, tok der Oberlauf, utop das Obergesenk, valj die Oberwalze, stopnja Oberstufe, cev das Oberrohr, čeljustnica das Oberkieferbein, toplota die Oberhitze, ustna, ustnica die Oberlippe, veka das Oberlid, voda das Oberwasser, vrenje die Obergärung, kladivo der Oberbär, krilo der Oberflügel, nadstropje das [Obergeschoß] Obergeschoss, usnje das Oberleder)
zgornjih desettisoč die oberen Zehntausend

zlato samostalnik
1. (kemijski element) ▸ aranySopomenke: Au
Povezane iztočnice: čisto zlato

2. v športnem kontekstu (prvo mesto) ▸ arany, aranyérem
3. (dragocenost) ▸ arany
Z izginjanjem ledenikov bo voda postala zlato prihodnosti, vse to pa se toliko bolj drastično dogaja v afriških gorah. ▸ A gleccserek eltűnésével a víz lesz a jövő aranya, mindez egyre drasztikusabban megy végbe az afrikai hegyekben.
Ona je moja sreča , moje zlato, moje upanje in vse kar imam v življenju. ▸ Ő a boldogságom, az aranyom, a reményem és mindenem az életben.

zlatòtopka ž kem. zlatotopka, gl. carska voda

zmŕzniti (-em) | zmrzováti (-újem) perf., imperf.

1. gelare, gelarsi, assiderarsi; tr. congelare:
voda zmrzne pri 0 °C l'acqua gela a 0° C
zmrzniti (zamrzniti)
živila congelare i viveri

2. morire (di freddo), gelarsi (parti del corpo)

3. pren. gelarsi:
ko sem čakal zunaj, sem čisto zmrznil aspettando di fuori mi sono gelato

4. žarg. chiudere (l'attività), fallire:
podjetje je zmrznilo la ditta è fallita
že v prvem letniku šole je zmrznil ha abbandonato gli studi dopo neanche il primo anno

5. pren. estinguersi, dileguarsi, svanire:
njegovo zanimanje za dekle je zmrznilo il suo interesse per la ragazza svanì

6. (zmrzovati) aver freddo:
obleci plašč, da ne boš zmrzoval metti il cappotto così non avrai freddo

zóben dental; tooth(-); of a tooth

zóbna bolezen disease of the teeth
zóbni cement dental cement
zóbna fistula dental fistula
zóbna dlesna, zóbne dlesne gum, gingiva, pl -vae
vnetje dlesen gingivitis
čir na dlesni gumboil
zóbni kamen tartar (on teeth), odontolith
zóbna kirurgija dental surgery
zóbna krona crown, jacket
zóbna korenina root of a tooth
zóbna krvavitev bleeding of the gums
zóbne klešče dental forceps pl
zóbna klinika dental clinic, dental hospital
zóbna jamica (alveola) tooth socket, alveolus
zóbna gniloba caries, tooth decay
zóbna nega dental care, care of one's teeth
zóbna obloga dental plaque
zóbno plombiranje stopping, filling
zóbni prašek tooth powder
zóbna krema, pasta dentifrice; tooth paste
zóbna proteza denture
zóbna ščetka toothbrush
zóbna sklenina dental enamel
zóbna voda dental lotion, mouthwash
zóbna pulpa dental pulp
zóbno tkivo dental tissue
zóbna vrzel gap between teeth
zóbno zdravljenje dental treatment
zóbna vrtalka dental machine
zóbno zrcalo dental mirror
zóbni živec dental nerve

žégnan (-a -o) adj. benedetto:
žegnana voda acqua benedetta
bot. žegnana kopriva cardo benedetto, santo (Cnicus benedictus)

železnat (-a, -o) eisenhaltig, Eisen- (voda das Eisenwasser)

želéznat (-a -o) adj. ferrigno:
voda je imela železnat priokus l'acqua aveva un sapore ferrigno

želez|o [é] srednji spol (-a …) kemija das Eisen; tehnika -eisen, der -stahl (cerijevo Zereisen, kotno Winkeleisen, kovano, kovno Schmiedeeisen, krivilno Dreheisen, lito [Gußeisen] Gusseisen, manganovo Manganeisen, meteorno/meteorsko Meteoreisen, nikljevo Nickelstahl, Nickeleisen, okroglo Rundeisen, profilno Formstahl, Profileisen, surovo Roheisen, tračno, trakasto Flacheisen, Bandeisen, trirobo Dreikantstahl, valjano Walzeisen, armaturno, betonsko Armierungseisen, Bewehrungseisen, gladko betonsko Rundstahl, gradbeno Baustahl, gugalno Granierstahl, gradbeništvo, arhitektura za zavetrovanje Windeisen)
gobasto železo der Eisenschwamm
staro železo altes Eisen (tudi figurativno), das Alteisen, der Schrott
dati v staro železo ladjo, naprave: verschrotten
ki predeluje železo [eisenverarbeitend] Eisen verarbeitend
ki vsebuje železo ruda, kamen: eisenschüssig, eisenführend, kemija voda, spojina: eisenhaltig
kisla voda, ki vsebuje železo der Eisensäuerling
trd kot železo eisenhart
stiskalnica za staro železo die Schrottpresse
sveder za železo der Eisenbohrer
žaga za železo die Eisensäge
…železa Eisen-
(pomanjkanje der Eisenmangel, presnavljanje der Eisenstoffwechsel, pridobivanje die Eisengewinnung, rudnik das Eisenbergwerk, vsebnost der Eisengehalt)
iz železa aus Eisen, Eisen-
izdelek iz železa die Eisenarbeit, die Eisenware
(iz litega [Eisengußware] Eisengussware)
iz kovanega železa schmiedeeisern, izdelek: das Eisenwerk
iz litega železa [Guß] Guss-
(cev das [Gußrohr] Gussrohr, žleb die [Gußrinne] Gussrinne)
obit z železom eisenbeschlagen
trgovec s starim železom der Alteisenhändler, Schrotthändler
figurativno kuj železo, dokler je vroče man soll das Eisen schmieden, solange es heiß ist
imeti več želez v ognju zwei/mehrere Eisen im Feuer haben

žveplén qui contient du soufre, sulfureux, sulfurifère, soufré, riche en soufre, sulfurique

žvepleni cvet (kemija) fleurs ženski spol množine de soufre, soufre sublimé
žveplena kislina acide moški spol sulfurique
žvepleni vrelec source sulfureuse
žveplena voda eau sulfurée

žveplén sulfuroso

žvepleni cvet (kem) flor f de azufre; azufre m sublimado
žveplena kislina ácido m sulfúrico
žveplena kopel baño m sulfuroso
zdravilišče z žveplenimi kopelmi aguas f pl sulfurosas
žveplena voda agua f sulfurada
žvepleni vrelec (manantial m de) aguas f pl sulfurosas

ἅλμη, ἡ (ἅλς) 1. slana, morska voda = morje, morska sol; nesnaga, katero pušča morska voda na koži. 2. slana mlaka, razsol, reznost.

ἁλμυρίς, ίδος, ἡ (ἁλμυρός) slana jed, morska voda.

ἀνακοπή, ἡ 1. odbijanje valov. 2. po povodnji zaostala voda.

ἀντλία, ἡ poet. ἄντλος, ὁ [Et. iz sem-tlos; kor. sem, zajemati, črpati; lat. sentina iz sm̥tina] ep. morska voda, ki se je nabrala na dnu ladje; pren. spodnji prostor ladje.

δρόσος, ὁ (nav. pl.) rosna kaplja; pl. rosa, tekočina, voda.

ἐπι-λείπω 1. intr. poidem, zmanjka mi česa λόγος, τῷ σίτῳ ἐπιλιπόντι πιέζομαι tare me pomanjkanje žita, ὁ σῖτος (τὰ ἐπιτήδεια) ἐπέλιπε τὸ στράτευμα živež je pošel vojski, ὕδωρ voda usiha, vode primanjkuje; tudi z acc. osebe: ὕδωρ μιν ἐπέλιπε zmanjkalo mu je vode, τῶν ὄμβρων ἐπιλιπόντων τοὺς ποταμούς ako ne dovažajo rekam vode. 2. trans. a) zapustim ἐλπίδες, ἡμέρα, χρόνος με dan, čas mi pri tem poteče, Σκάμανδρος τὸ ῥέεθρον zapusti strugo, se posuši; pass. zaostajam, τὸ ἐπιλειπόμενον zaostali del; b) opustim οὐδὲν τῶν ἐμῶν.

κατα-σεύομαι med. ep. [aor. κατέσσυτο] doli derem, vderem, κῦμα κατέσσυτο καλὰ ῥέεθρα voda je vdrla nazaj v lepo strugo.

λιβάς, άδος, ἡ (λείβω) kaplja, kapljajoča tekočina, voda, vrelec, potok δακρύων; ἱερά sveta reka Sperhej.

λῦμα, ατος, τό [Et. lat. lutum, blato, galsko Lutetia (Parisiorum), gršk. λύμη, λύθρος] ep. poet. 1. onesnaženje, nesnaga, umazana voda, pomije. 2. sramota, madež.