Franja

zropotáti (na tla) tomber avec un grand bruit; faire du bruit en tombant (ali en roulant) ; faire du tapage (ali du vacarme, familiarno du tintamarre) ; parler avec emportement, tempêter

zváriti (-im) perf. preparare, fare un decotto, un infuso

zvážati transporter en un lieu

zvrníti renverser; (voz) faire basculer, culbuter ; (kozarček) familiarno boire un coup

zvrniti se se renverser, tomber à la renverse
zvrniti krivdo na koga rejeter la faute sur quelqu'un, mettre tous les torts sur quelqu'un

žágar (delavec) serrador m , (lastnik žage, podjetja) propietario m de un aserradero

žé adv.

1. già; ormai:
tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita

2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
že ime vse pove il solo nome dice tutto
že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia

3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più

4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me

5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio

6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!

7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi

8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male

9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io

10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti

11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui

12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
kdo ga že išče chi è che lo cerca?
kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?

13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono

14. že ... kaj šele già... figurarsi:
že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica

15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
kruha bo že il pane non ci mancherà
kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela

žigósati timbrer, apposer un cachet sur ; (blago) estampiller, marquer ; (poštno znamko) oblitérer ; (živino) marquer au fer rouge ; (obsojati) stigmatiser, flétrir

žirírati endosser, opérer un virement, virer

žirirati menico komu endosser un effet au profit de quelqu'un (ali en faveur de quelqu'un)

žrében² (-bna -o) adj. vet.

1. pregno (di cavalla)

2. che ha un puledro

žrebéten (-tna -o) adj. vet. che ha un puledro

žrebíti (-ím) imperf., perf. vet. figliare un puledro

žúgniti bouger, faire un mouvement

ne žugniti ne pas bouger (ali broncher, sourciller, familiarno ciller)
ne žugniti besedice se taire, se tenir coi, ne dire (ali ne souffler, familiarno ne piper) mot, ne pas se permettre le moindre mot

žvrkljáti remuer (ali agiter) avec un moulinet, (faire) mousser

a prep. ( pred samoglasnikom; ad, s členom; al, allo, alla, ai, agli, alle)

1. (izraža dajalnik)
oggi a me, domani a te danes meni, jutri tebi
affidare alle cure di qcn. zaupati komu v oskrbo

2. (smer)
andare a Milano, alla stazione, a casa iti v Milano, na postajo, domov
venire a un accordo pren. sporazumeti se
avviamento alla filosofia uvod v filozofijo
condannare a morte obsoditi na smrt
alla malora! k vragu!

3. (namen, korist)
destinato a grandi imprese rojen za velika dejanja
utile alla salute zdravju koristen
attitudine alla musica nadarjenost za glasbo
idoneo al servizio militare sposoben za vojaško službo

4. (stanje in oddaljenost)
abita alla periferia stanuje v predmestju
a tavola pri mizi
a destra desno
a dieci chilometri da Roma deset kilometrov od Rima

5. (čas)
a che ora? ob kateri uri?
alle tre ob treh
a Natale o Božiču
a vita dosmrtno
ventimila lire al giorno dvajset tisoč lir na dan
oggi a otto danes teden

6. (način)
a piedi peš
ad alta voce glasno
a credito na kredit

7. (sredstvo)
a mano ročno
a vela na jadra

8. (cena, mera)
a quanto? po čem?
a mille lire po tisoč lir
all'ingrosso na debelo
al minuto na drobno

9. (distributivnost)
a due a due po dva in dva
a poco a poco po malem

10. (omejitev)
all'aspetto po videzu (sodeč)
alla parlata si direbbe straniero po govoru bi rekli, da je tujec
a nostro avviso po našem
cosa difficile a dire nekaj, kar je težko povedati

11. (v številnih predložnih in prislovnih frazah)
a causa di zaradi
alla carlona površno
a bizzeffe obilo

abalorio moški spol steklen biserček ali korala

no valer un abalorio ne biti vreden počenega groša

abate m opat:
stare come un padre abate pren. živeti brez dela in skrbi
parere un padre abate pren. biti cvetočega videza

abattre* [abatr] verbe transitif podreti, po-, zrušiti, na tla zbiti, pobiti, ubiti; sestreliti (letalo); utruditi, izčrpati, odvzeti moč, energijo, veselje, upanje, pogum; demoralizirati

s'abattre po-, zrušiti se, zgruditi se, pasti na, planiti na; poleči se
abattre un arbre, un mur podreti drevo, zid
abattre de la besogne opraviti mnogo dela, vneto se lotiti dela ali posla, mnogo in uspešno delati
abattre des kilomètres požirati kilometre
abattre à l'explosif razstreliti
abattre les tentes podreti šotore
abattre un cheval blessé pobiti ranjenega konja
abattre les feux priviti luči (avtomobila)
abattre son jeu položiti karte pred koncem igre
abattre quelqu'un ubiti koga s strelnim orožjem, ustreliti ga
deux chasseurs ont été abattus dve lovski letali sta bili sestreljeni
cette fièvre l'a abattu ta vročica ga je čisto izčrpala
les sauterelles se sont abattues sur les récoltes kobilice so planile na poljske pridelke
se laisser abattre izgubiti pogum

abbaglio m (pl. -gli) pomota, napaka:
prendere un abbaglio zmotiti se

abbassare

A) v. tr. (pres. abbasso)

1. znižati, spustiti:
abbassare la voce znižati glas
abbassare un record šport izboljšati rekord
abbassare un prezzo spustiti ceno
abbassare la luce priviti luč, zmanjšati jakost svetlobe
abbassare la radio utišati radio

2. skloniti, povesiti:
abbassare il capo skloniti glavo
abbassare le armi vdati se
abbassare le orecchie, la cresta pren. ukloniti se

3. pren. ponižati

B) ➞ abbassarsi v. rifl. (pres. mi abbasso)

1. skloniti se; pren. ponižati se, osramotiti se

2. pasti, padati, pojemati:
mi si è abbassata la febbre vročina mi je padla

abbattere

A) v. tr. (pres. abbatto)

1. vreči na tla, podreti:
l'uragano abbattè un albero vihar je podrl drevo

2. porušiti, potolči, ovreči (tudi pren.):
abbattere un argomento ovreči trditev

3. ubiti, ustreliti, streljati:
abbattere un bue ubiti vola
abbattere un fagiano ustreliti fazana

B) ➞ abbattersi v. rifl. (pres. mi abbatto) izgubiti pogum, postati malodušen