Franja

mísliti (-im)

A) imperf. ➞ pomisliti

1. pensare:
misliti zbrano pensare con concentrazione
mislil je samo na smrt non faceva che pensare alla morte

2. pensare, ritenere, credere:
mislim, da so dogodki potekali takole penso che i fatti siano andati così

3. (imeti odnos do koga, česa) pensare:
dobro, slabo misliti o kom pensare bene, male di qcn.
dekle misli, kako je lepa la ragazza pensa di essere bella

4. (z nedoločnikom izraža namen, pojasnilo, možnost uresničitve česa) pensare, aver intenzione, intendere:
dolgo sem mislil govoriti z vami è da molto che intendevo parlare con lei
nisem te mislil žaliti non intendevo offenderti
ali mislite že kaj kmalu končati?! pensate o no di finirla?!

5. mislim reči (za dopolnitev povedanega, povzetek vsebine povedanega) intender dire, voler dire:
kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate? lei che professione fa, volevo dire, che scuole ha fatto?
s tem ne mislim reči, da lenarite e con ciò non voglio dire che non fate niente

6. (izraža točno določitev predmeta) pensare:
koga misliš? chi pensavi?

7. ali misliš, kaj misliš (v medmetni rabi; izraža začudenje, podkrepitev trditve):
ali misliš, da tega ne vem? cosa credi che non lo sappia?
to je velik uspeh, kaj misliš è un grande successo, nonc'è che dire
ali misliš že enkrat pospraviti deciditi a sparecchiare, a far ordine una buona volta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
misliti na svojo korist pensare al proprio tornaconto
treba je misliti tudi na prihodnost bisogna pensare anche al futuro
ta človek misli na vse uno che pensa a tutto
misliti je treba tudi na svoje zdravje bisogna pensare a, aver cura della propria salute
misliti s svojo glavo pensare con la propria testa
misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
imeti navado glasno misliti aver l'abitudine di pensare ad alta voce
verjela je, da fant resno misli credeva che il ragazzo avesse intenzioni serie
to mi je dalo misliti ciò mi ha fatto pensare
nisem toliko dobil, kot sem mislil non ho ricevuto quanto m'aspettavo

B) mísliti si (-im si) imperf. refl. (predstavljati si) immaginare; pensare; credere:
težko si mislim kaj hujšega non so immaginarmi niente di più grave
ne morem si misliti, da je res non posso credere che sia vero
(za podkrepitev trditve, pritrjevanja) kar misli si, nikamor ne boš šla non esci neanche per sogno
'To me je užalilo' 'Si (lahko) mislim' 'E questo mi offese' 'Posso immaginarlo, lo credo bene'

mlád (-a -o)

A) adj.

1. giovane:
lepo je biti mlad è bello esser giovani
rosno mlad giovanissimo

2. gastr. novello:
mladi krompir patate novelle
mladi sir formaggio non stagionato

3. (značilen za mladega človeka) giovane:
mlad obraz volto giovane
imeti mlad in močan glas avere una voce giovane e forte
mlad po duhu giovane di spirito

4.
mladi dnevi, mlada leta gioventù, giovinezza
v mladih letih je veliko potoval in gioventù viaggiò molto

5. (ki obstaja šele malo časa) giovane:
mlada družina una famiglia giovane

6. (ki je to postal pred kratkim) giovane, nuovo:
mladi in stari šef se dobro razumeta il nuovo e il vecchio capo s'intendono bene
mladi mesec (mlaj) luna nuova
mlada kri i giovani
od mladih nog fin da giovane
mlado vino vino nuovo
lingv. mlada izposojenka prestito recente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. mlad homoseksualec bardassa, cinedo
gozd. mlad hrast querciolo
zool. mlad jež ricciotto
mlad kit balenotto
pejor. mlad butec merlo
mlad pilot aquilotto
knjiž. mlad potomec virgulto
zool., vet. mlada jegulja ceca
mlada junica manza
mlada opica scimmiotto
mlada ribica avannotto
agr. mlada sadika seedling
obrt. mlada šivilja caterinetta
agr. mlada trava guaime
mladi razvajenec pariolino
hist. Mladi Turki Giovani Turchi
iron. mladi vseved saputello
gastr. mlado govedo manzo
gastr. mlado jagnje abbacchio

B) mládi (-a -o) m, f, n

1.
mladi odhajajo v mesto i giovani migrano verso le città
dobiti, imeti mlade avere, figliare i cuccioli
pren. tam ima dež mlade è un luogo dove piove continuamente

2. pog.
ta mlada gospodinji la padrona giovane è quella che comanda in casa

3.
plesalo je staro in mlado ballavano vecchi e giovani
od mladega fin dalla gioventù

mlékarica milkmaid; dairymaid; milk-woman, pl milk-women; (krava) milker

ta krava je dobra (slaba) mlékarica this cow is a good (bad) milker

Mnēvis -idis, m (Μνεῦις) Mnévid, črn, sončnemu bogu posvečeni bik v mestu Heliopolis (Heliopola): Plin., Amm.; po Macr. se je ta bik imenoval Neutos.

móč force; tehnika, figurativno power; strength; potency; (krepkost) vigour; (učinkovitost) efficacy; (energija) energy; (velika, nadnaravna) might; (duhovna, duševna) faculty

na vso móč, z vsemi móčmi with all one's might
po svojih najboljših móčeh to the best of one's ability
mišična móč muscular power
čarovna móč magic power
delovna móč working power, worker
delovne móči (delavci) workforce, labour (s konstr. v sg), hands pl, workmen pl
gonilna móč motive power
kupna móč buying (ali purchasing) power
konjska móč horsepower (krajšava: HP)
prebojna móč penetrating power
učna móč qualified teacher
duhovna, duševna móč strength of mind
moška móč vigour, virility
telesna móč physical strength
obrambna móč total defence potential
udarna móč striking (ali hitting) power, striking force, vojska fighting efficiency
ustvarjalna móč creative power
móč usode power of fate
móč volje willpower; strength of mind, faculty of volition
dejanska móč actual power, real power
zakonska móč legal force
móč eksplozije explosive force, violence of an explosion
brez móči powerless, forceless, ineffectual; impotent; (šibak) weak, feeble, (izčrpan) finished, effete
kipeč od móči vigorous
poln móči powerful, vigorous, full of energy
v polni mladostni móči in the full vigour of youth
preizkus móči trial of strength, ZDA pogovorno showdown
drobljenje móči scattering (ali dissipation) of forces
izguba móči loss of strength
po svojih móčeh as one is able
z združenimi móčmi shoulder to shoulder
s poslednjimi móčmi with the remains of one's strength
biti na kraju svojih móči to be worn out, to be exhausted, to reach the end of one's tether
biti v móči (o zakonu) to be in force
to ni v moji móči that's beyond my power
storim vse, kar je v moji móči I do my (very) best, I do my utmost
kakšno móč ima motor? what is the power of the motor? (ali engine)?
ni v moji móči, da bi ti pomagal it is not in my power to help you
ta odlok ima zakonsko móč this decree has the force of law, this decree is binding
nisem imel toliko móči, da bi to naredil I was unable to arrange it
priti zopet k móči to recover (ali to regain) one's strength
móč toka ga je odnesla the rush (ali the sweep) of the current carried him away
to presega moje móči that's too much for me
razviti vso svojo móč to exert all one's strength (ali one's full strength)
teči na vso móč to run at full speed
na vso móč je vlekel he was pulling for all he was worth
zapiskati na vso móč to whistle one's hardest
v slogi je móč unity makes strength

močán, môčen foxt, robuste, vigouseux, puissant, solide

močne bolečine de violentes douleurs
močan, močen jedec (pivec) grand ali gros mangeur (buveur)
močna kava café moški spol fort
močan motor (žaromet) moteur moški spol (phare moški spol) puissant
močan prehlad gros rhume
močan promet trafic moški spol intense
močnejši spol sexe moški spol fort
močan veter je il fait grand vent
močno zdravilo reméde moški spol fort (ali énergique)
močni živci nerfs moški spol množine solides
močan kot lev fort comme un lion
biti močan v čem (familiarno) être fort (ali calé) en, être ferré sur quelque chose
ta je pa močna! c'est un peu fort!, voilà qui est un peu fort!, elle est forte, celle-là!, elle est un peu raide, celle-là!

močàn fuerte, robusto, vigoroso

močan duh (vonj) olor m fuerte
močan glas voz f potente
močan jedec gran comedor m
močna kava café m cargado
močan motor motor m potente
močno povpraševanje (ekon) gran demanda f
močan prehlad fuerte resfriado m
močan promet tráfico m intenso
močni spol sexo m fuerte
močan tobak tabaco m fuerte
močan veter viento m fuerte (ali recio)
močno zdravilo remedio m enérgico
močni živci (fig) nervios m pl de acero
močan kot lev fuerte como un león
biti močan v estar fuerte en
ta je pa močna! ¡eso es un poco fuerte!

môči (mórem)

A) imperf.

1. potere:
ptič ni mogel leteti l'uccello non poteva volare
tega ne morem dojeti questo non posso capirlo
ne more se obvladati non può, non è capace di controllarsi

2. (z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje) potere:
danes ga ne morem obiskati oggi non posso andare a trovarlo

3. (eliptično izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo) potere:
nisem mogel prej z doma non sono potuto andare prima di casa
mimo tega ne morem questo non posso tollerarlo

4. pren. (izraža odnos osebka do opravljanja dejanja, do kake osebe) potere:
ne morem ga videti non posso vederlo
ta dva človeka se ne moreta quei due non si sopportano

5. (v 3. osebi z nedoločnikom v pogojnem naklonu izraža domnevo, verjetnost) potrebbe:
to bi moglo biti res potrebbe essere vero
jutri bi mogel priti dež domani potrebbe piovere

6. (eliptično z dajalnikom v zvezi s 'kaj', 'nič' izraža možnost, da se naredi komu kaj slabega)
kdo ti kaj more? e chi può farti niente (di male)?
živa duša mu nič ne more nessuno può fargli niente, può toccarlo nel vivo

7. moči za pren. (izraža zanikanje odgovornosti za kaj)
otroci so šli po svoje. Kaj si mogel (za to)? i figli se ne sono andati ognuno per la propria strada. Che ci potevi fare?!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. saj nič ne more, tako je pijan è tanto ubriaco da non poter fare nulla
pren. ne moči komu do živega non poter toccare uno nel vivo
to ne more biti on non può essere lui, non sarà lui
našel si je tako stanovanje, da si ne morem misliti lepšega ha trovato un bellissimo appartamento, un appartamento che è un sogno
pren. ni se mogla potolažiti era inconsolabile
nareč. ne moči vsemu kaj non poter fare tutto

B) môči si (mórem si) imperf. refl. moči si kaj (izraža nesposobnost osebka, da bi zavestno odločal o uresničevanju dejanja) non poter non:
ne morem si kaj, da ne bi pripomnil non posso non osservare...

C) môči adv. star. (mogoče, možno) possibile:
to ni moči več vzdržati è impossibile sopportare ancora

modo moški spol način, oblika, kakovost; metoda; slovničen izraz naklon

modo adverbial prislovno določilo
modo conjuntivo konjunktiv
imperativo velelnik
modo indicativo povedni naklon
modo infinitivo nedoločnik
a(l) modo de po načinu; kot
de algún modo na kakršen koli način
a mi modo de ver (las cosas) po mojem gledanju (stvari)
de ese modo na ta način; tako
de otro modo drugače, sicer
de modo y manera, que... potemtakem, zatorej
de un modo special na poseben način, posebno, zlasti
de ningún modo nikakor
de modo que tako da; da bi
en cierto modo tako nekako
por modo de kot
modos pl vedenje, manire
con modos dostojno
de todos modos vsekakor; popolnoma

Moesī -ōrum, m Mézi(jci), pleme, ki je bivalo v današnji Bolgariji in Srbiji: T., Plin. — Od tod njihova pokrajina Moesia -ae, f Mézija: T., Plin., Suet., Eutr., Amm.; pl. Moesiae Suet., Amm., ker je bila ta pokrajina razdeljena na dva dela, imenovana Moesia superior (zdaj Srbija) in Moesia inferior. Adj. Moesiacus 3 mézijski: T., Suet., Amm. ali Moesicus 3 mézijski: Plin.

mój -a, -e (pridevniško) my, (zaimek; pridevnik samo v predikativni rabi) mine

mój, -a, -ei pl my people
mój, -a, -ei dragi my dear ones, my family
mój, -a, -ea knjiga my book
ta, mój, -a, -ea knjiga this book of mine
ta knjiga je mój, -a, -ea this book is mine
tvoj in mój, -a, -e oče your father and mine
mój, -a, -e bog! dear me!, oh dear!
neki (eden) mojih bratrancev a cousin of mine, one of my cousins
neki prijatelj mojega očeta a friend of my father's
jaz in mój, -a, -ei smo na deželi my family (ali pogovorno my folks) and I are in the country
mój, -a, -e lasten my own, of my own
če bi šlo po mojem if I had my (own) way

môja ma ; (samost.) la mienne

moja hiša ma maison
tvoja hiša in moja ta maison et la mienne
ta hiša je moja cette maison est à moi

môja mi ; (poudarjeno) (la) mía

moja torba mi bolsa
ta torba je moja esta bolsa es mía

mójster (-tra) m

1. pren. (kdor zna kaj dobro narediti) maestro:
ta zidar je mojster un muratore che è un vero maestro
mojster besede bravo scrittore
mojster dleta bravo scultore
mojster taktirke bravo direttore d'orchestra
stari mojstri i classici

2. (najvišje usposobljen v obrtni stroki) maestro, mastro:
kuharski, predilni, tesarski mojster maestro cuoco, filatore; mastro d'ascia
vaja dela mojstra la pratica fa il maestro
mojster skaza guastamestieri
mojster in pol maestro provetto
kor. baletni mojster direttore del corpo di ballo
hist. cehovski mojster maestro di corporazione
muz. koncertni mojster primo violino
šah. mednarodni, nacionalni mojster maestro internazionale, nazionale
gled. odrski mojster tecnico allestitore
rad. tonski mojster tecnico del suono
PREGOVORI:
delo mojstra hvali l'opera loda il maestro

mȍkar -kra -o
1. moker: -a zemlja; mokar od znoja; mokar snijeg; -o vrijeme; mokar do kože, kao miš
2. ekspr. natrkan, pijan: -a braća pijana družba; taj je udaren -om čarapom (krpom) ta je usekan

Molorchus -ī, m (Μόλορχος) Molórh, revni vinogradnik v Kleonah pri Nemeji, ki je pod svojo streho sprejel Herkula, ko se je ta odpravljal ubit nemejskega leva; potem ko je Herkul zver ubil, je Molorhu podaril vsa zemljišča okrog Nemeje: Mart., Stat., luci Molorchi V., pesn. = nemejski gaji. — Od tod adj. Molorchēus 3 Molórhov, molórhovski, molorhéjski: tecta Tib.

Moment¹, der, (-/e/s, -e) trenutek, hip; im Moment trenutno, ta hip; Moment mal! Trenutek!

momènt moment, instant; second; (dejavnik) factor

v momèntu (v hipu, kot bi mignil) in a second (ali in a jiffy, in a trice, in a twinkling), in an instant
inercijski momènt moment of inertia
psihološki momènt the psychological moment, the right time
vrtilni momènt fizika torque, twisting moment
v momèntu je bilo vse končano everything was over in a flash
on ima svoje dobre momènte (figurativno) he has his decent spells
moraš oditi ta momènt you must start straight away (ali right off)
momènt, ne razumem te popolnoma! half a second, (ali pogovorno hang on a sec!), I don't quite get you!

momento moški spol trenutek, moment; pomembnost, važnost

momento de inercia vztrajnostni moment
de poco momento nepomemben
al momento takoj, na mestu
(a) cada momento vsak trenutek
a los pocos momentos kmalu nato
en este momento trenutno, ta čas
por el momento za zdaj, začasno
creciendo por momentos vidno rastoč
llegará de un momento a otro vsak trenutek bo prišel
volveré en un momento bom takoj zopet tu

mondo² m

1. svet, vesolje:
non è la fine del mondo pren. saj ni konec sveta
da che mondo è mondo od zmeraj

2. zemlja, svet:
fare il giro del mondo prepotovati vso zemljo
com'è piccolo il mondo! kako majhen je ta svet!
in capo al mondo pren. na koncu sveta
conoscere mezzo mondo veliko potovati
per tutto l'oro del mondo za nič na svetu
il nuovo mondo novi svet, Amerika
il mondo antico stari svet
il terzo mondo polit. tretji svet

3.
il mondo dell'al di là, l'altro mondo oni svet, onstranstvo
cose dell'altro mondo! nemogoče, neverjetno!

4. svet (vrste):
il mondo vegetale, minerale, animale rastlinski, mineralni, živalski svet

5. svet, ljudje, človeštvo:
non preoccuparsi del mondo ne meniti se za ljudi
gabbare il mondo prevarati vse
il mondo presente človeštvo danes
il mondo civile civilna družba
il gran mondo, il bel mondo visoka družba

6. (človeško) življenje:
dare, mettere al mondo roditi
lasciare il mondo umreti
venire al mondo roditi se
uomo di mondo izkušen mož
prendere il mondo come viene znati se prilagoditi stvarnosti

7. svet, civilizacija:
il mondo classico klasični svet

8. svet, srenja, sloj, razred:
il mondo letterario literati
il mondo operaio delavci, proletariat

9. pren. množica, kup:
avere un mondo di guai imeti kup skrbi

10.
mondo cane!, mondo ladro! presneto!, prekleto!
PREGOVORI: il mondo non fu fatto in un giorno preg. svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale preg. življenje je lestev, po kateri se eni dvigajo, drugi pa spuščajo
tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas