Franja

skrájnost (-i) f eccesso, estremo; polit. oltranzismo:
iti v skrajnost andare negli estremi
gnati stvar do skrajnosti portare la cosa, la faccenda alle estreme conseguenze
padati iz skrajnosti v skrajnost andare da un estremo all'altro
do skrajnosti izrabiti prostor sfruttare lo spazio all'estremo

slate¹ [sléit]

1. samostalnik
(glinasti) skril(avec); (šolska) tablica iz skrila; ploščica iz skrila za kritje streh
ameriško, politika predvolilen seznam (kandidatov)

slate quarry skrilolom
slate roof skrilasta streha
a clean slate figurativno čista, neoporečna preteklost
to clean the slate zbrisati z gobo (tablico), figurativno razčistiti stvar, figurativno osvoboditi (znebiti, otresti) se obveznosti, odreči se tujim obveznostim do sebe
there is a slate loose in his roof, he has a slate loose sleng on ni čisto pri pravi pameti, manjka mu eno kolesce (v glavi)

2. pridevnik
škriljast, škriljaste barve

3. prehodni glagol
pokriti (streho) s ploščicami iz skrila; napisati na (skrilasto) tablico; odstraniti dlako (s kože)
ameriško, pogovorno predložiti koga za kandidata

slated roof skrilasta streha
to be slated for nomination biti predlagan (kandidiran) za imenovanje

so [sóu]

I. prislov
tako, na ta način, s tem; v takem stanju; v redu, dobro; zato, potemtakem, iz tega razloga, zaradi tega, torej, kot posledica tega; tudi

1.

so so tako tako, ne dobro ne slabo
so and so tako ali tako
so as na isti način kot; tako da (posledica)
so ... as toliko ... kolikor
never before so useful as now nikoli poprej tako koristen kot zdaj
so be it! tako bodi! pa dobro! (naj bo!)
so far doslej
so far so good doslej (vse) dobro
so far I haven't heard of him doslej nimam glasu o njem
so far as (in so far as) I am concerned kar se mene tiče
so far as I know kolikor (jaz) vem
so far forth do te stopnje, arhaično doslej
so far from nasprotno od, namesto da
so fashion ameriško na ta način, tako
so help me! (prisega) tako mi bog pomagaj!
so long! pogovorno na svidenje!
so many tako mnogi, toliki
so many men, so many minds kolikor ljudi (glav), toliko mnenj
so much toliko, v tolikšni meri
so much bread toliko kruha
so much for that toliko o tem, s tem je stvar urejena
so much the better (the worse) toliko bolje (slabše)
so tempting an offer tako zapeljiva ponudba
so then torej tako je to; zaradi tega
so to speak tako rekoč

2.

and so on, and so forth in tako dalje
even so celó tako, celó v tem primeru
ever so neskončno
he was ever so pleased preprosto (naravnost) očaran je bil
it was ever so much better as it was before bilo je neprimerno bolje poprej
every so often tu pa tam
if so če je (to) tako, v takem primeru
in so far as... v toliki meri, da...; toliko, da...
in so many words dobesedno, prav s temi besedami
Mr. So-and-so g. X.Y.
not so very bad ne ravno slabo
or so približno (toliko)
10 pounds or so 10 funtov ali kaj takega
quite so takó je, popolnoma točno
why so? zakaj tako? zakaj to?

3.

I hope so upam, da
I told so rekel sem tako (to)
Do you think he will come? -- I think so. Misliš, da bo prišel? -- Mislim, da (bo).
I sent it to you. -- So you did. Poslal sem ti to. -- Da, si (poslal). Res je. Tako je.
Her brother came and so did she. Njen brat je prišel in ona tudi

4.

I avoid him so as not to be obliged to talk to him izogibam se ga, da mi ni treba govoriti z njim
he is not so rich as his brother ni tako bogat kot njegov brat
I am sorry to see you so žal mi je, da vas vidim v takem stanju
it is not so much that he cannot as that he will not ni toliko, da ne more, kot pa, da noče
they climbed like so many monkeys plezali so kot (prave) opice
it is only so much rubbish vse to je nesmisel (neumnost)
is that so? je to tako? je res? tako? res?
you are unhappy, but I am still more so ti si nesrečen, jaz pa še bolj
he was not so sick but he could eat a hearty dinner ni bil toliko bolan, da ne bi mogel pojesti obilne večerje
I found them so many robbers ugotovil (spoznal) sem, da niso nič drugega kot tatovi
that is ever so much better pogovorno to je toliko bolje
he did not so much as look at me še (niti) pogledal me ni
as you make your bed, so you must lie kakor si si postlal, tako boš spal
and so say all of us in tega mnenja smo mi vsi
you don't say so! (saj to) ni mogoče!
all he said was so much slander vse, kar je rekel, ni bilo nič drugega kot samo obrekovanje
I told him everything, so you need not write to him vse sem mu povedal, torej ni treba, da mu pišeš
I do not want it, so there you are ne maram tega, da veš (sedaj veš)

II. veznik
pogovorno zaradi tega, zato; torej, potemtakem; (v pogojnih in dopustnih stavkih) če le

so, that's what it is! takó je torej to!
so that tako da
he annoyed us so that we never asked him again tako nas je dolgočasil, da ga nismo nikoli več povabili

III. medmet
tako! narejeno! opravljeno!

soft² [sɔft]

1. pridevnik
mehek, upogljiv, popustljiv; mil, blag (podnebje, temperatura itd.); miren, nekričeč (barva); okusen, piten (vino); gladek (koža); topel, topel in vlažen, deževen (vreme); lahen, rahel (udarec, trkanje); tih, pridušen (glas); ljubezniv, prijazen; nežen (with z)
miren (spanje)
ekonomija nestabilen (cene); kóven (kovina), drobljiv, krhek (kamen)
sleng lahek; zaljubljen (on v)
nemožat, pomehkužen, mlahav, neodporen, brez energije; bedast, neumen, prismuknjen
fonetika zveneč; palatalen, brez pridiha (aspiracije)

as soft as butter mehek kot maslo
soft air mil, blag zrak
soft climate mila klima
soft corn vlažna odebelitev kože med nožnimi prsti
soft currency nekonvertibilna valuta
a soft day deževen dan
a soft drink ameriško, sleng brezalkoholna pijača
soft eyes mile oči
soft goods tekstil(ije)
a soft job lahka služba
soft money ameriško papirnati denar, bankovci, menice
soft muscles mlahave mišice
soft nothings ljubavno gruljenje, sladke besede
soft roe ribje mleko
soft sawder laskanje, prilizovanje
soft sex, softer sex ženski spol, ženske
soft soap mehko kalijevo milo, figurativno; ameriško, sleng laskanje, dobrikanje
soft solder pločevina, ki se stali pri relativno nizki temperaturi
soft tack sleng bel kruh, navtika mehek kruh (ne prepečenec), dobra hrana
soft thing pogovorno lahko izvedljiva stvar, lahka in dobro plačana služba; laskanje; neumnost
soft weather odjuga
soft winter mila zima
soft wood mehak les
he was rather soft in this affair ni ravno briljiral v tej zadevi (stvari)

2. prislov
počasi, tiho

to fall soft srečno pasti
to lie soft ležati na mehkem

3. samostalnik
mehkoba, milina
pogovorno slabič; bedak

4. medmet
arhaično počasi! polahko!

soldier¹ [sóuldžə] samostalnik
vojak, borec
figurativno odličen vojaški poveljnik
navtika, sleng mornar, ki se izogiblje delu, zmuznè, zabušant
sleng posušen slanik

soldier of fortune vojak najemnik; pustolovec, ki služi vsakomur, ki mu plača
soldier's heart medicina nervozno srce, srčna nevroza
soldier's medal ameriško, vojska medalja za hrabrost
soldier's privilege godrnjanje
both officers and soldiers častniki in vojaki (moštvo)
common soldier, private soldier navaden vojak, prostak, borec
every inch a soldier vojak od glave do pete
fellow-soldier vojaški tovariš
foot-soldier vojak pešak
old soldier figurativno oseba ali stvar, ki je svoje odslužila; izkušen človek
tin soldiers vojaki iz cina
the Unknown Soldier Neznani junak
to go for a soldier iti v vojake
to play the old soldier, to come the old soldier over s.o. sleng hoteti (skušati) komu kaj natvesti

soonest [sú:nist] prislov
najprej; najhitreje; najrajši

at the soonest čim prej, kar najprej, čim hitreje možno, kar najhitreje
least said soonest mended preveč govoriti ni dobro; čim manj besed, tem prej se bo stvar poravnala
which would you soonest lose, an eye or a leg? kaj bi rajši izgubili, oko ali nogo?

sore¹ [sɔ:] samostalnik
rana, ranjeno mesto; vnetje
figurativno skrb, težava, jeza

an open sore odprta, nezaceljena rana (tudi figurativno)
bed-sore rana od dolgega ležanja, preležanina
eye sore figurativno grda stvar, ki žali oko
to re-open the old sores figurativno zopet odpreti stare rane

sore² [so:]

1. pridevnik (sorely prislov)
ranjen, poln ran, ves v ranah, vnet (with od)
boleč; občutljiv
ameriško razdražljiv, jezen, užaljen, hud (about zaradi)
velik, skrajen (stiska, sila); otožen, žalosten, vznemirjen

in sore distress v veliki stiski
a bear with a sore head figurativno godrnjač, nergač
sore conscience nečista vest
a sore subject neprijetna (kočljiva, boleča) téma (predmet pogovora)
a sore throat vneto grlo, vnetje grla
a sight for sore eyes lep, prijeten pogled
to be sore figurativno kuhati jezo
he is sore on the subject občutljiv je za to stvar
she is in sore need of help skrajno je potrebna pomoči
to be foot sore imeti noge v ranah (ožuljene, zlasti od hoje)
to have a sore arm imeti bolno roko
to have a sore throat imeti bolečine v grlu
he was sore at heart srce ga je bolelo, pretreslo ga je
to feel sore about s.th. biti užaljen zaradi česa
I touched him in a sore spot figurativno dotaknil sem se ga na ranjenem (občutljivem) mestu

2. prislov
boleče, kruto, muke polno; zelo

sore afflicted globoko užaloščen

sostenere^*

A) v. tr. (pres. sostēngo)

1. nositi, prenašati; podpreti, podpirati (tudi pren.):
sostenere una carica opravljati funkcijo
sostenere il carico della famiglia nositi breme družine
sostenere gli esami šol. polagati izpite
sostenere una parte gled. igrati vlogo

2. pren. držati visoko:
sostenere le azioni, i prezzi držati visoko delnice, cene
sostenere una nota glasba podaljšati noto

3. pren. pomagati; podpreti, podpirati; braniti, zagovarjati:
sostenere uno nella disgrazia pomagati komu v nesreči
sostenere la candidatura di qcn. podpreti kandidaturo nekoga
sostenere una causa zagovarjati stvar

4. pren. biti hranljiv, redilen

5. pren. trditi, zatrjevati; zagovarjati:
sostenere un'idea zagovarjati idejo
sostiene di essere innocente trdi, da je nedolžen

6. pren. prenesti, prenašati; vzdržati:
non sostiene la luce del sole ne prenese sončne svetlobe
sostenere l'attacco del nemico zdržati sovražnikov napad

B) ➞ sostenersi v. rifl. (pres. mi sostēngo)

1. držati se pokonci; podpreti, podpirati se:
sostenersi col bastone podpirati se s palico

2. ohraniti, ohranjevati se pri moči

3. stati pokonci

4. pren. prepričati, biti verodostojen:
un'idea che non si sostiene ideja, ki ne prepriča, ni verodostojna

soutien [sutjɛ̃] masculin opora (tudi figuré); figuré podpora, podpornik; hranitelj, oskrbovalec, vzdrževatelj

soutien de famille vzdrževalec, rednik družine
ce parti apportera son soutien au gouvernement ta stranka bo podprla vlado
unité féminin de soutien (militaire) enota, ki pride na pomoč kaki drugi vojaški enoti
se faire le soutien d'une cause podpreti, braniti, ščititi neko stvar

Spiel, das, (-s, -e) igra; (Spielen) igranje; Sport tekma; von Karten: komplet (kart); Technik rega, stik, fuga, von Kupplungen, Lenkrädern usw.: prosti tek; Olympische Spiele Sport Olimpijske igre, olimpiada; ein Spiel der Natur igra narave; ein Spiel mit dem Leben igra z življenjem; ein Spiel mit dem Feuer igra z ognjem; ein abgekartetes Spiel dogovorjena stvar/zadeva; das alte Spiel stara igra, že znana igra; wie im Spiel igraje; nur Spiel samo igra, zgolj igra; freies Spiel haben imeti proste roke; leichtes Spiel haben zlahka opraviti (mit z) , imeti lahek posel z; ein falsches Spiel treiben igrati nepošteno igro; ein doppeltes Spiel spielen/treiben igrati dvojno (nepošteno) igro; das Spiel machen zmagati, dobiti igro; das Spiel verloren geben vdati se ( tudi figurativ ); das Spiel verderben pokvariti igro; das Spiel zu weit treiben pretiravati;
auf: aufs Spiel setzen postaviti na kocko; auf dem Spiel stehen biti na kocki;
aus: aus dem Spiel lassen pustiti ob strani, ne vpletati; aus dem Spiel bleiben ne vpletati se;
im: im Spiel sein biti v igri, igrati vlogo; seine Hände im Spiel haben imeti prste zraven; mit im Spiel sein sodelovati, biti v igri, biti udeležen, pridružiti se, biti vmešan;
in: ins Spiel kommen Sport priti v igro, figurativ igrati vlogo; ins Spiel bringen vplesti, vpletati, (erfassen) zajeti

spóren contestable, disputable, debatable, contentious, controversial, litigious, questionable; pravo moot; at issue

spóren primer a controversial case
spórna točka moot point, point of controversy, point at issue
spórno vprašanje moot question
spórna zadeva, stvar, točka matter at issue, matter in dispute
biti spóren to be at issue, to be in dispute
spóren problem controversial problem

sport¹ [spɔ:t] samostalnik
šport, razvedrilo, zabava; šala; igra, športna prireditev, tekmovanje; lovski šport, ribolov; kratkočasje
figurativno igrač(k)a, žrtev
figurativno predmet norčevanja, roganja
pogovorno športnik, prijeten (dober, vesel, zabaven) človek, dobričina
pogovorno uživač, lahkoživec, gizdalin
zastarelo ljubimkanje; igračkanje
biologija žival ali rastlina, ki se razvija na kak nenavaden način, igra prirode, spaček

in sport v šali, za šalo
an innocent sport nedolžna igra
the sport of waves (of Fortune) igrač(k)a valov (usode)
athletic sport lahka atletika, lahkoatletsko tekmovanje
field sports šport na prostem (lov, ribolov, konjske dirke itd.)
what sport! kako zabavno! zelo zabavno!
it is but a sport for him to je le igrača (lahka stvar) zanj
to have good sport (zlasti) imeti dober ulov (rib), dober lov; prisostvovati lepim tekmovanjem, dirkam
have good sport! dober lov! veliko sreče pri lovu!
to make sport of s.o. rogati se, posmehovati se komu; zbijati šale s kom, (o)smešiti koga
to make sport for s.o. zabavati, spravljati v smeh koga
to say (to do) s.th. in sport reči (napraviti) kaj za šalo

spremeníti changer, modifier, transformer

spremeniti se changer, se modifier, se transformer
spremeniti svoje mnenje changer d'avis (ali d'opinion), revenir sur son opinion
noč v dan spremeniti faire de la nuit le jour
to stvar spremeni cela change les choses (ali la question)
to na stvari nič ne spremeni cela ne change rien à l'affaire (ali à la chose, à la question)
vreme se bo spremenilo le temps va changer
časi se spreminjajo les temps changent
ne boš ga več spremenil tu ne le changeras plus.

spremeníti cambiar; alterar; mudar ; (delno) modificar; variar

spremeniti barvo mudar de color
spremeniti svoje mnenje cambiar de opinión, modificar su opinión
spremeniti smer cambiar de dirección
popolnoma je spremenjen está completamente cambiado
slabo spremeniti v dobro convertir el mal en bien
stvar se ne da spremeniti la cosa ya no tiene remedio
to na stvari nič ne spremeni eso no altera en nada el hecho
spremeniti se cambiar; mudarse; variar
svet se je zelo spremenil el mundo ha variado mucho

spuō -ere, spuī, spūtum (indoev. kor. *spjeu [spju, speiw] pljuvati, bljuvati; prim. skr. šthīvati pljuva, bljuva, gr. πτύω [iz *σπjύjω], πυτίζω, ψύττω = sl. pljuvam = lit. spiáuju, got. speiwan = stvnem. spiwan = nem. speien)

1. intr. pljuniti (pljuvati): ex toto spuere desisse Cels., spuendo in sinum Plin., spuere in faciem alicuius Vulg.

2. trans. pljuvati kaj, izpljuniti (izpljuvati) kaj: cum … sicco terram spuit ore viator V. Od tod subst. pt. pf. spūtum -ī, n
a) (iz)pljunek, izmeček, spútum, starejše pljunec, pljuvotina: Val. Max., Petr., Plin. idr., sputum biliosum, cruentum, purulentum Cels.; v pl.: Cels., Lucr., Sen. ph., Mart. idr., sputa cruenta Pr.
b) metaf. (iz)pljunek = kakor pljunek tanka stvar: hoc linitur sputo Mart. (o tanki pločevini).

srédnji middle; central

srédnji stan middle classes pl, ZDA white-collar section of the population
srédnja pozicija central position
Srednja Amerika Central America
Srednja Nemčija Central Germany
srédnji vek Middle Ages pl
Srednja Azija Central Asia
srédnja črta šah middle line (fourth or fifth rank on a chessboard)
srédnja stvar intermediate thing, something between
srédnja teža middleweight
srédnje uho middle ear
vnetje srédnjega ušesa inflammation of the middle ear
srédnji čas mean time
srédnja kakovost medium quality
srédnji kos middle piece, central portion
srédnja stopnja (šole) last three classes (classes 5, 6 and 7) of an elementary school
srédnji spol gramatika neuter (gender)
srédnja šola secondary school, ZDA high school
srédnji napadalec šport centre forward
srédnji igralec centre, ZDA center
srédnja pot middle course, mean, compromise
kreniti po srédnji poti to adopt a middle course
srédnji val (radio) medium wave
srédnja vrednost mean (value), average
izračunati srédnjo vrednost to calculate an average
Srednja Evropa Central Europe
Srednji Vzhod the Middle East
srédnja žetev average crop

srédnji du milieu, médian, central, intermédiaire, moyen , (spol) neutre

Srednja Amerika (Evropa) l'Amérique (l'Europe) centrale
srednja cena prix moyen
srednja kakovost qualité moyenne (ali courante)
srednja plača salaire moyen
srednji človek homme moški spol de la rue (ali ordinaire, moyen, quelconque, médiocre)
srednja pot (figurativno) le moyen terme, le juste milieu
srednja proga (šport) demi-fond moški spol
tekač na srednje proge coureur moški spol de demi-fond
srednji sloji les classes moyennes
srednja stopnja (posebno šole) second degré, classes moyennes
srednja stvar chose ženski spol intermédiaire
srednja teža (boks) poids moyen
srednje uho (anatomija) oreille moyenne
srednji val (radio) onde moyenne
srednja vrednost valeur moyenne

srédnji medio; mediano; central; del centro; intermedio

srednje starosti de mediana edad
srednja kakovost calidad f media
srednji napadalec (šp) delantero m centro
Srednja Amerika América f Central, Centro-América f
Srednja Evropa Europa f Central
srednja pot (fig) término m medio
srednja pot je najboljša pot en buen medio está la virtud
srednja proga (šp) medio fondo m
tek na srednji progi carrera f de medio fondo
tekač za srednje proge corredor m de medio fondo
srednji stan clase f media
srednja stopnja segundo grado m, (šola) grados m pl intermedios
srednja stvar cosa f intermedia
srednja teža (šp) peso m medio
srednje uho (anat) oído m medio
srednji val (radio) onda f media
srednja velikost tamaño m medio
vnetje srednjega ušesa otitis f media
srednja šola escuela f primaria superior
srednja vrednost valor m medio

start² [sta:t]

1. neprehodni glagol
iti (kreniti) na pot, odpotovati (for v)
oditi, odpeljati (vlak)
šport startati; izhajati (from iz)
trzniti, zdrzniti se, predramiti se, (po)skočiti, planiti; ostrmeti, osupniti (at ob)
izbuljiti se (oči), izskočiti; zrahljati se, popustiti (žebelj); zviti se, skočiti iz svojega položaja (les)
ameriško, sleng iskati, začeti prepir

2. prehodni glagol
začeti (kaj), povzročiti, pognati ali spustiti v tek; osnovati; preplašiti (divjad); izpahniti; pretočiti (tekočino) iz soda, izprazniti
šport dati (tekaču) znak za start
aeronavtika dati (letalu) znak za vzlet; oživiti, poklicati (kaj) v življenje; zrahljati, omajati (žebelj); odpreti (trgovino); pomagati komu, da kaj začne, nagnati (koga) k čemu
figurativno širiti (novice), sprožiti (vprašanje)

starting next week počenši s prihodnjim tednom
to start with za začetek, najprej, predvsem
to start agitation ameriško, pogovorno povzročiti nemire
to start after s.o. oditi za kom, zasledovati koga
his absence started everybody talking vsi so začeli govoričiti zaradi njegove odsotnosti
to start back umakniti se nazaj, ustrašiti se
to start on a book začeti (pisati) knjigo
to start in business začeti s trgovino
it was not your business, to start with predvsem se vas to ni tikalo
to start the collar-bone izpahniti si ključnico
this started me coughing ob tem sem začel kašljati
to start s.o. in business uvesti koga v (neki) posel
to start to one's feet skočiti, planiti na noge
to start an engine pognati, spraviti v tek stroj
his eyes seemed to start from their sockets oči so mu skoraj izpadle iz jamic (od jeze)
to start on a journey iti na potovanje
to start a hare prepoditi, preplašiti zajca
to start with Latin začeti z učenjem latinščine
to start a paper začeti izdajati časopis
to start into rage razjeziti se
to start for school odpraviti se, iti v šolo
to start at the sound of a siren zdrzniti se ob zvoku sirene
to start a seam odpreti šiv
to start into song začeti peti
to start from one's seat planiti s sedeža
a screw has started vijak se je odvil
this speech will start him in politics s tem govorom bo začel politično kariero
the storm started half the ship's rivets vihar je zrahljal ladji polovico zakovic
to start on a thing začeti neko stvar, lotiti se česa
when do you start? kdaj odrinete (odpotujete)?