Franja

naróben (-bna -o) adj.

1.
narobna stran rovescio

2. (obrnjen, obraten) inverso

3. (napačen) sbagliato

naslánjati (-am) | nasloníti (-slónim)

A) imperf., perf. appoggiare; pren. sostenere, favorire

B) naslánjati se (-am se) | nasloníti se (-slónim se) imperf., perf. refl.

1.
naslanjati se na appoggiarsi a

2. ekst. trovarsi, sorgere; essere riparato:
zadnja stran hiše se naslanja ob strmo pobočje il retro della casa è riparato da un ripido pendio

3. derivare, essere convalidato, confortato da, avere convalida in:
optimizem se naslanja na povečanje izvoza l'ottimismo è convalidato dall'aumento dell'export

4. (imeti, dobivati pomoč) avere l'appoggio di, godere dell'appoggio di, contare su:
nasloniti se na lastne sile contare sulle proprie forze
drugi so delali, on pa se je naslanjal na lopato mentre gli altri lavoravano lui se ne stava a guardare
lingv. predlogi se naslanjajo na naglašene besede za seboj le preposizioni si appoggiano alle parole toniche seguenti

naslóven title (-)

naslóvna slika frontispiece
naslóvna stran title page

naslóven de (ali du) titre, d' (de l') adresse

naslovni list (knjige) frontispice moški spol, feuille ženski spol de titre
naslovna stran page ženski spol de titre

naslóven (-vna -o) adj. di, dell'indirizzo; titolare:
biblio. naslovna stran frontespizio
gled., film. naslovna vloga parte dell'eroe, del protagonista (dell'opera omonima)
pošta naslovna pošta destinazione

naslóven del título

naslovni list (stran) hoja f (página f) del título

naslóven -vna -o prid. de titlu
□ naslovna stran frontispiciu

naspróten contrary, opposite, arhaično contrariant, zastarelo contrarious; (nenaklonjen) opposed, unwilling, hostile, adverse to, disinclined to; (obraten) converse

nasprótni dokaz counterevidence
nasprótna izjava counterdeclaration
nasprótna sila counterforce; opposed force
nasprótna stran ulice the opposite side of the street
nasprótna stranka the opposite party
nasprótna terjatev counterdemand, counterclaim
naspróten veter a contrary wind, an adverse wind
biti čisto naspróten od to be opposite to
igrati na nasprótni strani šport to play for the opposing (ali opposite) side
storil si prav nasprótno od tistega, kar bi bil moral storiti you have done the exact opposite of what you ought to have done

naspróten (-tna -o) adj.

1. opposto; contrario, avversario:
priplavati na nasprotni breg raggiungere a nuoto la sponda opposta
odbiti nasprotni napad respingere l'attacco avversario
zasukati kolo v nasprotno smer girare la ruota in senso opposto

2. pren. contrario, opposto, inverso; discordante; dissonante; divergente:
diametralno nasprotna trditev tesi diametralmente opposta
nasprotni glasovi voci dissonanti
v nasprotno smer in senso inverso

3. avversario, nemico:
nasprotno moštvo la squadra avversaria
nasprotna vojska l'esercito nemico
poravnajte račun, v nasprotnem primeru boste plačali zamudne obresti è pregato di saldare il conto, nel caso contrario ci vedremo costretti ad addebitarle gli interessi di mora
mat. nasprotna predznaka segni inversi
jur. nasprotna tožba controquerela
bot. nasprotni list foglia opposta
mat. nasprotni računski operaciji operazioni inverse
nasprotni stranici lati opposti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lit. nasprotna stava antitesi
jur. nasprotna stran, stranka controparte
nasprotna svetloba controluce
jur. nasprotna tožba contraccusa, riconvenzione
gled. nasprotna vloga controparte
nasprotni odlok controdecreto
muz. nasprotni glas controcanto
trg. nasprotni konto contropartita
voj. nasprotni napad controffensiva
film. nasprotni plan controcampo
voj. nasprotni pohod contromarcia
nasprotni smisel controsenso
nasprotni sunek respinta
nasprotni tok controcorrente; med. reflusso
voj. nasprotni topovski ogenj controbatteria
jur. nasprotni ugovor replica
nasprotni ukaz contrordine
strojn. nasprotni vijak controdado
nasprotno obvestilo contravviso
elektr. nasprotno polje controcampo

nazaj¹ (na zadnjo stran) nach hinten; rückwärts, rückwärts-, nach rückwärts; zurück, zurück-; Rück-; (ritensko) rücklings; (drseti zurückrutschen, zurückgleiten, iti nach hinten gehen, (ritensko) rücklings gehen, nagniti zurückbeugen, zurückneigen, nagniti se sich zurücklegen, obrniti nach hinten drehen, rückwärts laufen lassen, obrnjen [rückwärtsgewandt] rückwärts gewandt, premakniti zurückbewegen, vozilo zurücksetzen)
vožnja nazaj (ritensko) die Rückwärtsfahrt
pomikati se nazaj tehnika im Rücklauf sein
| ➞ → vzvraten

neb|o¹ [ó] moški spol (-a, ni množine)

1. astronomija der Himmel (nevihtno Gewitterhimmel, nočno Nachthimmel, pooblačeno Wolkenhimmel, zvezdno Sternhimmel)
… neba Himmels-
(prekritost z oblaki die Himmelsbedeckung, stran die Himmelsgegend, die Himmelsrichtung, svetlost nočnega neba die Himmelshelligkeit)
med nebom in zemljo zwischen Himmel und Erde
znamenje na nebu das Himmelszeichen
na vse strani neba in alle Winde
pod milim nebom unter freiem Himmel, im Freien
pod tujim nebom unter fremden Sternen
proti nebu himmelwärts
do neba (segajoč) himmelhoch
z vedrega neba aus heiterem Himmel
z vseh strani neba aus Ost und West
hoteti luno z neba nach dem Mond greifen
obljubljati zvezde z neba goldene Berge versprechen, das Blaue vom Himmel versprechen
figurativno X ne pade z neba X fällt nicht (einfach) vom Himmel
še nobeden ni učen z neba padel es ist noch kein Meister vom Himmel gefallen

2. religija der Himmel
| ➞ → nebesa
iti v nebo religija gen Himmel fahren
figurativno v nebo vpijoč himmelschreiend
figurativno nebo na zemlji der Himmel auf Erden, das Himmelreich auf Erden
figurativno povzdigovati v nebo in den Himmel heben

3. (baldahin) der Himmel, der Baldachin
postelja z nebom das Himmelbett

nepóln (-a -o) adj. semipieno, incompleto:
tisk. nepolna tiskana stran mozzino

neprav|i [è] (-a, -o)

1. (napačni) falsch; [unrecht] unrecht
pasti v neprave roke in unrechte Hände fallen

2. (lažni) unecht, uneigentlich; živalstvo, zoologija unecht, falsch, Trug-
pri blagu: neprava stran linke Seite

3. (neprimeren)
ob nepravem času zur Unzeit, ungelegen
biti na nepravem mestu verlagert sein

neprávi wrong, not right, improper, undue; (podtaknjen) supposititious; (nepristen) not genuine, spurious, counterfeit, apocryphal, sham; ZDA bogus; (umeten) artificial

ob neprávem času (uri) at the wrong time
neprávi biser (diamant) imitation pearl (diamond)
neprávi odgovor a wrong answer
nepráva stran blaga wrong side of material
neprávi ulomek improper fraction
neprávi mož (človek) na neprávem mestu (položaju) (figurativno) a square peg in a round hole

nervus -ī, m (nam. *neuros iz indoev. *sneHuro- vez, vrv, tetiva, indoev. kor. *sneHu- sukati, viti, prim. skr. snā́van-, gr. νευρά tetiva, νεῦρον kita, živec, vlakno, vrv, stran, prožnost, lat. neō, sl. nervozen, nem. nervös, fr. nerveux)

1. v pravem pomenu in večinoma v pl. kita = suha žila, tetiva, mišica, živec: his adde nervos, a quibus artus continentur Ci., hoc ali[i] staturam, ali[i] vires nervosque confirmari putant C., recti valentesque nervi Cels., nervorum contractio Sen. ph., nervi in omne corpus ducuntur Cels., nervorum distentio Cels. bolezenski pojavi v živcih, krči, nervorum resolutio Cels. ohromelost živcev, hic primus nervos et venas expressit capillumque diligentius Plin. (o slikarju in ulivalcu kipov Pitagori iz Regija), nervus umbilicaris Tert. popkova žila, digitorum nervos incīdere Lamp.; šalj.: condamus alter alterum ergo in nervom (= nervum) bracchialem Pl. objemiva se torej.

2. occ. meton.
a) tetiva: O., tendens nervo equino concita tela Acc. ap. Varr., erumpit nervo pulsante sagitta V., nervo aptare sagittas V.; od tod meton. lok: turbantem fallere nervo Val. Fl.
b) struna (iz živalskih kit ali črev): omnesque voces (hominis), ut nervi in fidibus, ita sonant, ut … Ci., cantu nervorum et tibiarum tota vicinitas personat Ci., ut enim ex nervorum sono in fidibus, quam scienter ei pulsi sint (kako vešče so ubirane) intellegi solet: sic … Ci., numeros intendere nervis V., tuque testudo resonare septem callida nervis H.; od tod zopet meton. strunsko glasbilo, glasbilo na strune: animi et aurium causa tot homines habet ut cotidiano cantu vocum et nervorum et tibiarum nocturnisque conviviis tota vicinitas personet Ci.; v pl. tudi niti ali žice čeč (lutk, marionet): duceris, ut nervis alienis mobile lignum H. = ti si navadna marioneta.
c) kita, jermen, s katerim se zveže kdo; od tod sploh spona, vez: Vulg., vincito aut nervo aut compedibus Tab. XII, nervo vinctus Pl., ita te nervo torquebo Pl., fures in nervo atque compedibus aetatem agunt Ca. ap. Gell. v sponah za roke in noge, nervo aut compedibus vinciri Gell., nervum appellamus etiam ferreum vinculum, quo pedes inpediuntur Fest.; od tod meton. (kakor v sl.) ječa, zapor, keha: ego te in nervum rapiam Pl., in nervo iacebis Pl., vereor, ne istaec fortitudo in nervum erumpat denique Ter. da te bo to tvoje junačenje naposled spravilo v luknjo, eximere de nervo cives vestros L., in nervis teneri L., misit in nervum Vulg.
d) (kitasta) goveja koža, usnje, s katerim so bili prevlečeni ščiti: ne scuta quidem ferro nervove firmata T., subtextaque tegmina nervis Sil.
e) moško spolovilo: cuius in indomito constantior inguine nervus H., dicto citius nervi paruerunt imperio manusque aniculae ingenti motu repleverunt Petr.

3. metaf. pl. nervi kite, žile, živci =
a) moč(i), sila (sile): digna res est, ubi tu nervos intendas tuos Ter., onus dignum, in quo omnes nervos aetatis industriaeque meae contenderem Ci. da napnem vse žile (= vse sile, vse moči), da dam vse od sebe, omnibus nervis coniti Ci., experietur consentientis senatūs nervos atque vires Ci., qui si attulerint nervos et industriam, mihi crede, excutient tibi istam tuam verborum iactationem Ci., quibus opibus ac nervis non solum ad minuendam gratiam, sed paene ad perniciem suam uteretur C.; occ. sila, krepkost = moč, živost, poudarek govora: horum oratio neque nervos neque aculeos oratorios ac forenses habet Ci., sectantem levia nervi deficiunt H. polet.
b) življenjska moč (sila), vitalnost, živost, živahnost, prožnost, energičnost, bistvo, jedro, vodilo, motiv(acija) kake osebe ali stvari: si vectigalia nervos esse rei publicae semper duximus Ci., poëtae nervos omnis virtutis elidunt Ci., hosti largiri … nervos belli, pecuniam infinitam, quā nunc eget Ci., illi loci, qui inhaerentes in earum (sc. causarum) nervis esse debent Ci. ki morajo tvoriti njihovo bistveno sestavino, nervos coniurationis eiectos (po novejših izdajah exsectos) arte consulis cernentes L. glavni udje, gonilne sile.

nobèn | nobèden (nobêna -o) adj.; pron.

1. (v nikalnih stavkih) nessuno:
nobeden ga ne pozna non lo conosce nessuno

2. (v nikalnih stavkih v prilastkovi rabi) nessuno, alcuno:
nobene skrbi nima non ha alcuna preoccupazione
na noben način in nessun modo

3. brez nobenega nareč. nessuno, alcuno:
obsodili so ga brez nobenega dokaza è stato condannato senza alcuna prova
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tega ne bom storil za nobeno ceno non lo farò per tutto l'oro del mondo
pren. tehtnica se še ni nagnila na nobeno stran non è ancora chiaro, non si è ancora deciso
pren. nobene ni črhnil non ha detto parola, non ha aperto bocca
pren. nobene ne ostati dolžan rispondere per le rime
PREGOVORI:
minuta zamujena ne vrne se nobena il tempo opportuno viene una volta sola
eden ni nobeden uno è nessuno

norte moški spol sever; severni tečaj; severni veter; zvezda severnica; figurativno vodnik, kažipot

Estrella del Norte zvezda severnica
España del Norte, el Norte de España severna Španija
lado del norte severna stran
al norte severno

Notdurft, die, potreba; die Notdurft verrichten iti na stran, opraviti potrebo

nötig potreben, nötig sein : ist (nicht) nötig je/ni potreben, je/ni treba; Achtung: dolžen; etwas nötig brauchen/nötig haben potrebovati; bitter nötig haben nujno potrebovati; nicht nötig haben : ich habe ... ni mi treba; nötig müssen morati na potrebo/na stran

notranj|i, notranj|i¹ [ó] (-a, -e) ( der ) innere, innerlich; na notranji strani: inwendig; (interni) intern, v tovarni: innerbetrieblich, v službi: innendienstlich; Innen- (obroč der Innenring, posnetek die Innenaufnahme, premer der Innendurchmesser, rob die Innenkante, živalstvo, zoologija skelet das Innenskelett, svet die Innenwelt, tlak der Innendruck, vod die Innenleitung, žep die Innentasche, služba der Innendienst, dela množina Innenarbeiten množina, elektroda die Innenelektrode, mera das Innenmaß, razsvetljava die Innenbeleuchtung, politika die Innenpolitik, rima der Innenreim, stena die Innenwand, stran die Innenseite, svetilka die Innenleuchte, temperatura die Innentemperatur, vrata die Innentür, dvorišče der Innenhof, stopnice die Innentreppe)