Franja

mȕnkāš m (madž. munkás, sla. moka) interniranec pri delavskem bataljonu na Madžarskem med drugo svet. vojno

Mursa ali Mursia -ae, f Múrza, Múrzija, mesto v Panoniji ob Dravi (zdaj Osijek): Aur., Eutr. — Od tod adj.

1. Murs(i)ēnsis -e múrzijski, pri Múrzi(ji): episcopus Hier., proelium Amm.

2. Mursīnus 3 múrzijski, pri Múrzi(ji): labes (poraz) Aur.

music-stool [mjú:zikstu:l] samostalnik
stolček pri klavirju

musírati -am muzirati, pjeniti (pen-) se pri točenju

Mutina -ae, f Mútina, mesto v Cispadanski Galiji ob Emilijevi cesti, od l. 185 rimska vojaška naselbina, pri kateri sta se l. 43 spopadla Antonij in Oktavijan (zdaj Modena): Ci., L., Mel. — Od tod adj. Mutinēnsis -e mútinski, pri Mútini: proelium Ci. ep. = arma O.

Mȳlae -ārum, f (Μυλαί) Míle, vzhodno od Peloriade na rtu stoječe zankelsko (mesansko) gradišče, blizu katerega sta potekali dve morski bitki: l. 260 je konzul Duilij Rimljanom priboril prvo zmago na morju nad Kartažani, l. 36 pa je Oktavijanov poveljnik Agripa premagal Seksta Pompeja (zdaj Melazzo): Plin., Vell., Suet. — Soobl. Mȳlē -ēs, f Míla: Sil. — Od tod adj. Mȳlasēnus 3 mílski, pri Mílah: Aus.

myloecos -on (gr. μύλοικος) pri mlinih bivajoč, (ob)mlinski, vzdevek nekih moljev, ki se zadržujejo v bližini mlinov: Plin.

mystēs -ae, m (gr. μύστης) svečenik pri skrivnem bogoslužju, míst(es): O., Aus. — Pisano musta -ae, m: orgia mustarum Pr. Kot nom. propr. Mystēs -ae m Míst(es) (mystēs = z ljubeznijo seznanjen, vešč ljubezni), ime lepega dečka, ki ga je ljubil Valgij: H.

nàdglāvlje s
1. arhit. kapitel, glava pri stebru
2. sprednja skončnica pri postelji

nadìgrati nàdigrām
1. nadigrati: nadigrati protivnika u šahu
2. prekositi v plesu, pri plesu

nȁdohvāt, nadòhvat
I. predl. z rod. na dosegu: stoji pored mene nadohvat roke
II. prisl.
1. pri roki: bujica zahvati ono što je nadohvat
2. mimogrede: naveo sam nadohvat ovo nekoliko primjera

nadžnjévati nàdžnjēvām
I. prekašati pri žetvi, hitreje žeti kot drugi: djevojka, jedra i snažna, sve je svoje vršnjakinje nadžnjevala
II. nadžnjevati se skušati se pri žetvi

nàftāš -áša m
1. naftar, delavec pri črpanju nafte
2. motor na naftni pogon
3. raziskovalec naftnih področij

namèti prisl. pri roki: daj mi onu knjigu, ako ti je nameti če ti to ni od rok

nancīscor -scī, nanctus (po najboljših rokopisih) in (slabše) nactus sum (incoh. glag. nancīre iz indoev. kor. *Hnek̑- doseči, zgrabiti, nesti; prim. skr. náśati doseže, gr. ἐνεγκεῖν [pf. ἐνήνοχα, aor. pass. ἠνέχϑην] nesti, ποδ-ηνεκής do nog segajoč, sl. nesti = hr. nèsti = lit. nèšti)

1. (slučajno, naključno, ob priložnosti, brez truda in namena) dobiti, ujeti: unde anulum istum nactus? Ter., nancisci praedam, frumentum, idoneam (turbidam) tempestatem (ugodno (hudo) vreme), ventum idoneum, tempus (čas) C., spem morae nacti C. ko se jim je zbudilo upanje, da bo omahoval, nancisci maiorem spem impetrandi Ci. ep., immanes beluas venando Ci., febrim N., Suet., morbum N. oboleti, zboleti, mortem N. umreti; o neosebnem subj.: meum quod rete atque hami nancti sunt, meum potissumu<m>st Pl.

2. doseči, pridobiti (si), dospeti kam, priti do česa: eadem (sc. vitis) … claviculis suis quasi manibus, quicquid est nacta, complectitur Ci., nancisci nomen poëtae H., fidem O. doseči verodostojnost, zgoditi se, izpolniti se, uresničiti se, silentia ruris (sc. currendo) O. do tihega polja dospeti, priti, specum quandam Gell.

3. slučajno najti, zateči (dobiti, ujeti) koga, kaj, naleteti na koga, na kaj, zadeti na koga, na kaj, nameriti se, v srečo ali nesrečo koga nastopiti, zgoditi se ali pripetiti se: nactus sum etiam, qui Xenophontis similem esse se cuperet Ci., naviculam nanctus eā profugit C., locum nancti egregie et naturā et opere munitum C.; z dvojnim acc.: te otiosum Ci., naturam maleficam nactus est in corpore fingendo N. narava se je pokazala zlovoljno do njega, izkusil je zlovoljnost narave; pt. pf. nanctus 3 ki ima slučajno pri sebi koga, kaj: obsides C.

Opomba: Nactus s pass. pomenom: Hyg., Ap., Aur. Star. inf. pr. nanciscier: Pl.

nàparūku prisl. dial. pri roki: primorcima polje naparuku

napústek -tka m
1. v. napušč, pristrešek: stati pod -om
2. kalo, sasušak, razmjerak (-mer-) pri mjerenju (mer-) drva

nàramenica ž, naramènica ž
1. puškin, torbin jermen, ki se nosi čez ramo
2. naramnik, epoleta
3. naramnica: hlače sa -ama
4. epitrahilj, del pravosl. liturgičnega oblačila, pri kat. štola

nargìla ž (t. nargile, perz.) vrsta orientalske tobačne pipe, pri kateri cev vodi dim skozi vodo; tudi tobak je posebne sorte, gl. tumbećija

Nārnia -ae, f Nárnija, mesto v Umbriji ob Naru (zdaj Narni): L., T. — Od tod adj. Nārniēnsis -e nárnijski: equites L., ager Plin.; subst.

1. Nārniēnse -is, n podeželsko posestvo pri Nárniji: in Narniensi Plin.

2. Nārniēnsēs -ium, m Nárnijci, preb. Narnije: Plin.