Franja

mystēs -ae, m (gr. μύστης) svečenik pri skrivnem bogoslužju, míst(es): O., Aus. — Pisano musta -ae, m: orgia mustarum Pr. Kot nom. propr. Mystēs -ae m Míst(es) (mystēs = z ljubeznijo seznanjen, vešč ljubezni), ime lepega dečka, ki ga je ljubil Valgij: H.

nàdglāvlje s
1. arhit. kapitel, glava pri stebru
2. sprednja skončnica pri postelji

nadìgrati nàdigrām
1. nadigrati: nadigrati protivnika u šahu
2. prekositi v plesu, pri plesu

nȁdohvāt, nadòhvat
I. predl. z rod. na dosegu: stoji pored mene nadohvat roke
II. prisl.
1. pri roki: bujica zahvati ono što je nadohvat
2. mimogrede: naveo sam nadohvat ovo nekoliko primjera

nadžnjévati nàdžnjēvām
I. prekašati pri žetvi, hitreje žeti kot drugi: djevojka, jedra i snažna, sve je svoje vršnjakinje nadžnjevala
II. nadžnjevati se skušati se pri žetvi

nàftāš -áša m
1. naftar, delavec pri črpanju nafte
2. motor na naftni pogon
3. raziskovalec naftnih področij

namèti prisl. pri roki: daj mi onu knjigu, ako ti je nameti če ti to ni od rok

nancīscor -scī, nanctus (po najboljših rokopisih) in (slabše) nactus sum (incoh. glag. nancīre iz indoev. kor. *Hnek̑- doseči, zgrabiti, nesti; prim. skr. náśati doseže, gr. ἐνεγκεῖν [pf. ἐνήνοχα, aor. pass. ἠνέχϑην] nesti, ποδ-ηνεκής do nog segajoč, sl. nesti = hr. nèsti = lit. nèšti)

1. (slučajno, naključno, ob priložnosti, brez truda in namena) dobiti, ujeti: unde anulum istum nactus? Ter., nancisci praedam, frumentum, idoneam (turbidam) tempestatem (ugodno (hudo) vreme), ventum idoneum, tempus (čas) C., spem morae nacti C. ko se jim je zbudilo upanje, da bo omahoval, nancisci maiorem spem impetrandi Ci. ep., immanes beluas venando Ci., febrim N., Suet., morbum N. oboleti, zboleti, mortem N. umreti; o neosebnem subj.: meum quod rete atque hami nancti sunt, meum potissumu<m>st Pl.

2. doseči, pridobiti (si), dospeti kam, priti do česa: eadem (sc. vitis) … claviculis suis quasi manibus, quicquid est nacta, complectitur Ci., nancisci nomen poëtae H., fidem O. doseči verodostojnost, zgoditi se, izpolniti se, uresničiti se, silentia ruris (sc. currendo) O. do tihega polja dospeti, priti, specum quandam Gell.

3. slučajno najti, zateči (dobiti, ujeti) koga, kaj, naleteti na koga, na kaj, zadeti na koga, na kaj, nameriti se, v srečo ali nesrečo koga nastopiti, zgoditi se ali pripetiti se: nactus sum etiam, qui Xenophontis similem esse se cuperet Ci., naviculam nanctus eā profugit C., locum nancti egregie et naturā et opere munitum C.; z dvojnim acc.: te otiosum Ci., naturam maleficam nactus est in corpore fingendo N. narava se je pokazala zlovoljno do njega, izkusil je zlovoljnost narave; pt. pf. nanctus 3 ki ima slučajno pri sebi koga, kaj: obsides C.

Opomba: Nactus s pass. pomenom: Hyg., Ap., Aur. Star. inf. pr. nanciscier: Pl.

nàparūku prisl. dial. pri roki: primorcima polje naparuku

napústek -tka m
1. v. napušč, pristrešek: stati pod -om
2. kalo, sasušak, razmjerak (-mer-) pri mjerenju (mer-) drva

nàramenica ž, naramènica ž
1. puškin, torbin jermen, ki se nosi čez ramo
2. naramnik, epoleta
3. naramnica: hlače sa -ama
4. epitrahilj, del pravosl. liturgičnega oblačila, pri kat. štola

nargìla ž (t. nargile, perz.) vrsta orientalske tobačne pipe, pri kateri cev vodi dim skozi vodo; tudi tobak je posebne sorte, gl. tumbećija

Nārnia -ae, f Nárnija, mesto v Umbriji ob Naru (zdaj Narni): L., T. — Od tod adj. Nārniēnsis -e nárnijski: equites L., ager Plin.; subst.

1. Nārniēnse -is, n podeželsko posestvo pri Nárniji: in Narniensi Plin.

2. Nārniēnsēs -ium, m Nárnijci, preb. Narnije: Plin.

N.A.S. kratica

1. Nucleo Antisofisticazioni Skupina za boj proti ponarejanju (živil)

2. Nucleo Aziendale Socialista Socialistična skupina pri podjetju

nasnováti -újem
1. nasnovati, osnovati, naviti pređu za tkanje
2. nasnovati početni red pri pletenju: nasnovati na trideset petelj
3. nasnovati, sastaviti, osnovati: nasnovati govor, načrt
4. skovati, smisliti: nasnovati spletko

nasnútek -tka m prvi red pri pletenju, kukičanju, heklanju, heklovanju

nástojati -īm
1. prizadevati si: odbrana, obrana nastoji zadržati napadače
2. insistirati, vztrajati pri čem: on nije znao kako da nastoji nasvom pravcu
3. paziti, nadzorovati: kršćanin radi sam, ali ga uvijek nastoji agin momak
4. negovati, streči: samo je nastojala svoju bolesnu majku

natinātor -ōris, m (natinārī) sodelavec, zaposlenec; od tod pri uporu sodelujoči upornik: P. F., nati[natio dicebatur negoti]atio: et natinatores [ex eo seditiosa negotia] gerentes Fest.

navèsti navèdēm, oni navèdū navèdi, navèdoh nȁvede, nàveo navèla, navèden -èna
I.
1. napeljati: navesti vodu na svoj mlin, koga na zlo
2. speljati: navesti koga na zasjedu, na tanak led
3. zapeljati: navesti koga na velike troškove, koga na grijeh, na greh
4. pripeljati: nečasni navede oblak koji pobije onda svu hranu na struku
5. navesti: navesti različite citate; navesti nešto kao dokaz
6. nagniti: navesti bačvu, bure, sud
7. vdeti z iglo nove niti, kjer so se pri tkanju strgale: navesti platno
II. navesti se omahniti

navette [navɛt] féminin

1. vozilo (vlak, avtobus, ladja itd.), ki vozi stalno sem in tja med dvema krajema; čolnič pri statvah, šivalnem stroju; mrežkalna igla

2. botanique ogrščica

train masculin navette vlak, ki vozi sem in tja med dvema krajema
faire la navette entre Ljubljana et Zagreb stalno se voziti sem in tja na relaciji Ljubljana-Zagreb
faire faire la navette à quelqu'un pošiljati koga sem in tja
service masculin de navette vzdrževanje prometa med dvema krajema
huile féminin de navette repno olje