Franja

Zadetki iskanja

  • eau [o] féminin voda; sijaj (diamanta); pluriel vode, vodovje; zdravilni vrelci, kopališki kraj; toplice; slatina; studenec; marine vodni razor (za ladjo)

    eau blanche raztopina svinčevega acetata
    eau bénite blagoslovljena voda
    eau de Cologne kolonjska voda
    eau courante, (familier) de robinet tekoča voda
    eau dormante stoječa, mirujoča voda
    eau douce sladka voda, mehka voda
    eau d'égouts odtočna voda
    Eaux et Forêts vodna in gozdna uprava
    eau de fonte des neiges snežnica
    eau gazeuse pokalica, sodavica
    eau glacée ledena voda
    eaux grasses, ménagères pomije
    eaux industrielles industrijske odplake
    eau de lessive pralni lug
    eau lourde težka voda
    eau de mine jamska voda
    eau minérale slatina
    eau oxygénée vodikov peroksid
    eaux de pluie deževnica
    eau (non) potable (ne)pitna voda
    eau de puits voda iz vodnjaka
    eaux résiduaires odplačne vode
    eau salée slana voda
    eau de Seltz sodavica
    eau de source, eau vive studenčnica
    eaux territoriales teritorialne vode
    eau de vaisselle pomije
    adduction féminin d'eau dovod vode
    alimentation féminin en eau oskrba z vodo
    basses eaux nizko vodno stanje; figuré pomanjkanje denarja, stiska za denar
    chasse féminin d'eau izpiranje z vodo, izpiralna cev (v WC)
    chute féminin d'eau slap
    compteur masculin à eau vodni števec
    conduite féminin d'eau vodovod
    con-sommation féminin d'eau poraba vode
    coup masculin d'épée dans l'eau (figuré) udarec v vodo, neuspešno dejanje
    cours masculin d'eau vodni tok
    diamant masculin de la plus belle eau diamant z najčistejšim sijajem
    distribution féminin d'eau razdeljevanje vode, oskrbovanje z vodo
    écoulement masculin d'eau odtok, odtekanje vode
    à fleur d'eau na vodni površini
    infiltration féminin d'eau vdiranje, pronicanje vode
    jet masculin d'eau vodni curek; vodomet, fontana
    jour masculin des grandes eaux dan (delujočih) vodometov (v Versaillesu)
    niveau masculin d'eau vodna gladina, vodno stanje
    prise féminin d'eau priključek na vodo
    rat masculin d'eau vodna podgana
    refroidissement masculin à eau hlajenje z vodo
    trombe féminin d'eau vodna tromba
    usine féminin de distribution des eaux vodovod
    ville féminin d'eaux kopališki kraj
    voie féminin d'eau vodna pot
    aller aux eaux iti v slatinsko zdravilišče
    s'en aller en eau de boudin, à vau-l'eau (figuré) iti po vodi, ne uspeti, ponesrečiti se, spodleteti
    amener de l'eau au moulin de quelqu'un komu vodo na mlin dovajati
    être comme l'eau et le feu (figuré) biti popolnoma različen po značaju, slabo se razumeti
    être à l'eau (familier) biti uničen
    être heureux comme un poisson dans l'eau počutiti se, biti srečen ko riba v vodi
    c'est une goutte d'eau dans la mer (figuré) to je kaplja v morje
    être tout en eau biti ves v znoju, kopati se v znoju, biti ves prepoten
    faire eau, avoir une voie d'eau puščati vodo
    le navire fait de l'eau ladja se oskrbi s pitno vodo
    se fondre en eau (s)topiti se v solzah
    s'imbiber, se gonfler d'eau napojiti se, biti napojen z vodo
    se jeter dans l'eau skočiti v vodo (za kopanje)
    à l'eau utopiti se
    se jeter dans l'eau pour ne pas se mouiller priti z dežja pod kap
    laver à l'eau oprati, umiti z vodo
    mettre à l'eau spustiti v vodo (ladjo)
    mettre de l'eau dans son vin (figuré) ubrati milejše strune, zmanjšati svoje zahteve
    mettre l'eau à la bouche de quelqu'un komu skomine delati
    nager entre deux eaux plavati pod vodo, figuré nobenemu se ne hoteti zameriti
    naviguer, être dans les eaux de quelqu'un (figuré) biti privrženec neke osebe
    se noyer dans un verre d'eau ne si znati pomagati v najmanjši težavi
    d'ici là il passera de l'eau sous le pont dotlej bo minilo še precéj časa
    pêcher en eau trouble v kalnem ribariti
    porter de l'eau à la rivière nositi vodo v Savo
    prendre les eaux jemati zdravilne kopeli
    ne pas prendre l'eau ne prepuščati vode
    se ressembler comme deux gouttes d'eau biti si podoben kot jajce jajcu
    rester le bec dans l'eau ne se znati izvleči iz težave
    revenir sur l'eau zopet priti na površje, figuré spet se postaviti na noge
    rincer à l'eau splakniti z vodo
    suer sang et eau potiti se od strahu, razburjenja, zelo se razburiti
    le temps est à l'eau kaže na dež
    tenir l'eau držati vodo, ne prepuščati vode
    il tombe de l'eau dežuje
    notre projet est tombé à l'eau naš načrt je padel v vodo
    l'eau m'en vient à la bouche sline se mi pocedijo v ustih (ob tem)
    vivre d'amour et d'eau fraîche živeti od ljubezni in zraka
    l'eau va tou-jours à ! a rivière (figuré) denar pride vedno k denarju, k bogatinom
    il n' est pire eau que l'eau qui dort (proverbe) tiha voda globoko dere
    tant va la cruche à l'eau qu'à la fin elle se casse (proverbe) toliko časa se izpostavljati nevarnosti, da jo končno skupimo
  • échafaudage [-daž] masculin postavitev (stavbnega) odra; (stavbni) oder; figuré zgraditev, gradnja; nakopičenje, kup, piramida

    échafaudage de maçons zidarski oder
    échafaudage de livres kup knjig
    échafaudage volant viseč oder
    échafaudage métallique, de montage montažni, jekleni oder
    dresser un échafaudage postaviti stavbni oder
    échafaudage de couvreurs oder za krovce
  • échelle [ešɛl] féminin lestev; merilo (pri zemljevidih); lestvica, skala; razdelitev na stop(i)nje; hierarhija; spuščena zanka (v nogavici); pluriel pristanišča (zlasti v Sredozemlju)

    à l'échelle po merilu, ustrezno merilu, v pravilnem razmerju
    sur une grande, petite échelle v velikem, majhnem merilu
    sur une large échelle v veliki meri, v velikem obsegu
    à l'échelle communale, nationale v občinskem, državnem merilu
    sur toute l'échelle v vsakem oziru
    échelle de la carte zemljevidno merilo
    échelle de corde lestev iz vrvi
    échelle de couleurs barvna skala
    échelle d'eau, fluviale vodokàz
    échelle d'escalade oblegovalna, naskakovalna lestev
    échelle à, d'incendie, de sauvetage požarna, reševalna lestev
    échelle logarithmique (logaritmično) računalo
    échelle mobile des salaires gibljiva (življenjskim stroškom ustrezna) plačilna lestvica
    échelle des pompiers lestev požarne brambe
    échelle sociale družbena razvrstitev
    appuyer, dresser une échelle contre le mur nasloniti, postaviti lestev ob zid(u)
    escalader une échelle splezati po lestvi
    être en haut de l'échelle biti na vrhu lestve (tudi figuré)
    faire échelle (marine) pristati v vmesnem pristanišču
    faire la courte échelle à quelqu'un pomagati komu pri vzpenjanju z oporo na rokah in na ramenih
    faire monter quelqu'un à l'échelle (figuré) razjariti koga
    monter à l'échelle (figuré) šalo zares vzeti
    grimper à l'échelle splezati po lestvi
    il n'y a plus qu'à tirer l'échelle (figuré) boljše ne moremo napraviti
    si vous ne savez même pas cela, il n'y a plus qu'à tirer l'échelle če še tega ne veste, nima smisla, da nadaljujemo, se vse neha
  • édifier [edifje] verbe transitif (z)graditi (pomembno zgradbo); sezidati; figuré ustanoviti, ustvariti; poučiti; spodbuditi (k dobremu, k pobožnosti)

    édifier un monument zgraditi, postaviti spomenik
    édifier un plan zasnovati in uresničiti načrt
    je suis édifié sur ses intentions poučèn sem o njegovih namerah
  • effacer [efase] verbe transitif izbrisati, zabrisati; figuré zasenčiti, prekašati; nazaj potegniti; odstraniti (madež); plačati (dolg)

    s'effacer izbrisati se; zabrisati se, obledeti; izginiti; miniti; figuré umakniti se (devant quelqu'un komu); ostati, biti v ozadju
    effacer le tableau zbrisati (šolsko) tablo
    effacer un nom sur la liste zbrisati ime s seznama
    effacer le signal (železnica) postaviti signal na »prosto«, odpreti signal
    le temps efface tout čas zabriše vse
    il efface tous les autres peintres on prekaša vse ostale slikarje
    effacer de sa mémoire izbrisati si iz spomina
    effacer ses épaules potegniti ramena nazaj, zravnati se
    les souvenirs s'effacent spomini obledé
  • elevar dvigniti; povišati

    elevar a uno hasta las nubes koga do nebes povzdigovati
    elevar una instancia al Ministerio prošnjo nasloviti na ministrstvo
    elevar una petición prošnjo vložiti, zahtevo postaviti
    elevar una protesta protestirati
    elevar el tipo de interés zvišati obrestno mero
    elevar en un 10 por ciento el precio ceno dvigniti za 10 %
    elevarse dvigniti se, povzpeti se; prevzeti se
    elevarse a znašati (vsota)
  • ēlīminō -āre -āvī -ātum in līmen) „čez prag postaviti“ = (iz hiše) pregnati, pahniti, odpraviti, (od hiše) spoditi, odstraniti: extra aedes coniugem Pomp. fr., aliquem soli patrii finibus Sid.; med.: eliminari Acc. fr., in refl.: se eliminare Enn. fr. = oddaljiti se, odpraviti se, oditi; v tem pomenu tudi samo eliminare: exi, ecfer te, elimina urbe Acc. fr., in eliminare gradūs Poeta ap. Q.; pren. = razširiti (razširjati), izblebeta(va)ti: ne … sit qui dicta foras eliminet H.
  • embuscade [ɑ̃büskad] féminin, militaire, figuré zaseda; preža

    attirer, tomber dans une embuscade zvabiti, pasti v zasedo
    dresser, tendre une embuscade napraviti zasedo
    être, se tenir en embuscade biti na preži, v zasedi
    mettre des soldats en embuscade postaviti vojake v zasedo
  • empinar dvigniti

    empinar el codo mnogo piti, biti dober pivec
    empinarse vzpenjati se, dvigati se
    empinarse (sobre los pies) postaviti se na prste nog
  • encabezar [z/c] uvajati; voditi; rezati (vino)

    encabezar la oposición postaviti se na čelo opozicije
  • épreuve [eprœv] féminin preizkušnja, izpit; poskušnja, poskus; sport tekmovanje, tekma; technique preskusni tek; typographie korekturna pola; photographie kopija, slika

    à toute épreuve (brezpogojno) zanesljiv; nepodkupljiv; preizkušen
    à l'épreuve de l'argent nepodkupljiv
    à l'épreuve de l'eau, du feu, des balles, des bombes varen pred vodo, ognjem, kroglami, bombami
    épreuve d'aptitude usposobljenostni izpit
    épreuve par assis et levé glasovanje z vstajanjem in sedenjem
    épreuves pluriel d'athlétisme lahkoatletske tekme
    (typographie) épreuve à la brosse krtačni odtis
    épreuve combinée (sport) mnogoboj
    épreuve de compagnon, de maître pomočniški, mojstrski izpit
    épreuves écrites, orales pismeni, ustni izpiti
    épreuve éliminatoire izločilna tekma, predtekmovanje
    épreuve finale finalna tekma
    épreuve au hasard, sur prélèvement naključni poskus
    épreuve judiciaire božja sodba
    épreuve des matériaux preskus materiala
    épreuve négafive negativ
    épreuves pratiques du permis de conduire praktični izpit za šofersko dovoljenje
    épreuve première prva, domača korektura
    épreuve de tir poskusno streljanje
    épreuves pluriel vexatoires zafrkavanje novincev
    marche féminin d'épreuve marš za vežbanje
    temps masculin d'épreuve poskusna doba
    être à l'épreuve biti odporen (de proti)
    faire l'épreuve de quelque chose preskusiti kaj
    mettre quelque chose à l'épreuve dati na preskušnjo, preskusiti kaj
    passer par de dures épreuves, essuyer, subir de dures épreuves iti skozi težke preskušnje
    revoir, corriger une épreuve čitati, popraviti korekture
    tenter une épreuve sur quelqu'un postaviti koga na preskušnjo
    tirer une épreuve odtisniti poskusno stran
  • epulor -ārī -ātus sum (epulum) jesti, obedovati, gostiti se, pirovati: Vell., Suet. idr., epulantur milites, consules Ci., more Persarum luxuriosius epulari N., paulisper epulatus convivio egreditur Cu., senatorum ius publice epulandi Suet.; pesn. z abl. (prim. vescor): caesis gens est epulata iuvencis V., dapibus epulamur opimis V. bogato, razkošno obedujmo; tudi trans: Plin., filium patriis epulandum ponere mensis V. pri obedu postaviti na mizo sina za kosilo, filium epulandum Harpago tradere Iust. jesti dati. Act. obl. epulor -ārī koga hraniti, komu jesti da(ja)ti.
  • ergot [ɛrgo] masculin (petelinja) ostroga (du coq); mrtva veja; botanique rženi, žitni rožiček

    se dresser, monter sur ses ergots (figuré) postaviti se na zadnje noge, v napadalen, preteč položaj
  • ergreifen*

    1. prijeti, zagrabiti, die Beute: ujeti; zajeti

    2. (überkommen) Entsetzen, Furcht: polastiti se (koga); (erfüllen) Hoffnung, Weh: navdajati; (innerlich bewegen) eine Vorstellung usw.: prevzeti, ganiti; (erschüttern) pretresti

    3. einen Beruf izbrati si poklic, die Macht polastiti se oblasti, prevzeti oblast; die Flucht ergreifen spustiti se v beg; Maßnahmen ergreifen sprejeti ukrepe; Partei ergreifen für postaviti se na stran (koga), potegniti se za; Partei ergreifen gegen postaviti se zoper (koga)
  • establish [istǽbliš] prehodni glagol
    ustanoviti, osnovati; urediti; uvesti, uvajati, vpeljati; dognati, dokazati; utrditi, uveljavljati; priznati cerkev po zakonu; namestiti, nastaniti, pod streho spraviti, poskrbeti za koga

    to establish o.s. naseliti, nastaniti se
    the Established Church anglikanska cerkev
    to establish business connections navezati poslovne stike
    to establish a claim postaviti zahtevo
    to establish order narediti red
    established order veljaven red
    established laws veljavni zakoni
    to establish a record postaviti rekord
  • exter in exterus -tera -terum (pravzaprav komp. k ex; prim. inter: in)

    I. poz. (v nom. sg. masc. zelo redek) zunanji = tuj, inozemski: exterae civitates, exterae nationes et gentes Ci., nationes C., Lact., gentes Cels., Suet., vis, res extera Lucr., extera quaerere regna V. v tujini, heres exter Dig.; subst. exterus -i, m = inozemec, tujec: emancipatus aut exterus Icti., apud exteros Plin.; subst. neutr. pl.: extera Europae Plin. zunanji deli = skrajne meje, extera corporum Plin.

    — II. komp. exterior -ius, gen. -iōris, bolj zunanji, bolj zunaj, zunanji (vselej ob dvojnosti subjektov): orbis Ci., collis, vallum, munitiones C., pares munitiones contra exteriorem hostem perfecit C. proti zunanjemu sovražniku (= proti sovražniku, ki oklepa oblegance), ne tamen illi tu comes exterior … .. ire recuses H. iti mu kot spremljevalec ob levici, spremljeti ga ob levici, exterius sitae urbes O., intrinsecus et exterius Col.

    — III. superl. extimus (extumus) 3 (prim. intimus: in) najzunanjejši, najskrajnejši: Varr., Fr. idr. pozni pisci, quorum (orbium) unus est caelestis, extumus Ci., extima membrorum circum caesura Lucr., extimus mons, extimae gentes, promunturium oceani extumum Plin.; subst. neutr. pl. = najskrajnejši deli, skrajna meja: Apuliae extuma Plin., extima Galliarum, limitum Amm. Večinoma v obl. extrēmus 3 (iz extrā; prim. suprēmus: suprā)

    1. (krajevno) najskrajnejši, najbolj oddaljen, zadnji: extrema pars nominis, quaestionis Ci., in extremis atque ultimis gentibus Ci., extremum oppidum Allobrogum C., cum iam extremi essent in prospectu C. zadnje vrste, primos et extremos tribunos locare S. na čelo in na konec postaviti, extremi addenset acies V. zadnje bojne vrste pritiskajo na prve, primi et extremi H. prednje in zadnje vrste, virtute, ingenio extremi primorum H., extremis usque priores H. zadnji med prvimi, pa vendar pred zadnjimi, occupet extremum scabies H. = zadnjega vzemi vrag, si quem tellus extrema submovet oceano V.; subst. extrēmum -ī, n zadnje, najskrajnejši del, najskrajnejši kraj, konec: quod (caelum) extremum atque ultumum mundi est Ci., beluarum hoc quidem extremum Ci., quod finitum est, habet extremum Ci., ad extremum Ci. ob koncu (pisanja), telum hastili … tereti praeterquam ad extremum L., citerioris provinciae extremum C., extremum montis S., in extremum O. do konca, in extremum mundi Sen. ph., gulae extremum Plin.; v pl.: extrema pelagi V., ali agri, finium, agminis L., Africae Plin., Galliae Fl.; predik. (partitivno) česa zadnji del, najskrajnejši del, konec česa: extremus pons, extremi Remorum fines, extremae fossae C. konec mosta, ozemlja, jarkov, in extremis lingulis promunturiisque C., extrema impedimenta C. zadnji del prtljage, in hac insula extrema Ci., extrema India Ci. ali Africa S. najdaljnejša Indija, Afrika, extremos ad Indos H. do najdaljnejših Indov, extremus Tanais H., extremi hominum Morini V. ki stanujejo na skrajnjem zahodu, extremi orbes clipei V. rob, cuspis extrema O. ost sulice, extremis ut dicitur attigisse Ci. s konci prstov, extremus vinitor V. ki je prišel na konec vinograda = ki je s svojim delom pri koncu, extremus imber V. konec dežja, ignis V. pojemajoči ogenj, extremis in vicis H. v zakotnih vaseh, in extrema oratione Ci. proti koncu govora, in extremo libro tertio ali in codicis extrema cera Ci. ali in extrema fere parte epistulae Ci. ep. ob koncu tretje knjige, ob robu voščene (pisalne) deščice, ob koncu pisma.

    2. (časovno) zadnji, (po)slednji, skrajni: dies Varr., extremis diebus consulatus mei, mensis extremis anni Februarius, extrema vox servi morientis, extremus conspectus liberorum Ci., extremo tempore diei Hirt. = zvečer, haec extrema fuit aetas imperatorum Atheniensium N. zadnja doba, v kateri so se odlikovali atenski poveljniki, extremus dominorum T.; pren.: extremum spiritum edere Ci. zadnjikrat vzdihniti, extremo spiritu exsanguis Ci. ob zadnjem dihu, multarum deliciarum comes est extrema saltatio Ci. je nazadnje ples; kot subst. neutr. v sg. in pl. konec: extremum habet oratio mea Ci., extremum aetatis, diei S., noctis Sil., extremo anni L. konec leta, ad extremum H. nazadnje; principiis cognitis facilius extrema intellegetis Ci., Dido ferro extrema secuta V. smrt, extrema imperii T. konec, razpad; occ. predik. (partitivno) končen, iztekajoč se, konec česa: extrema et prima luna Varr., extremā pueritiā miles fuit Ci., bellum Pompeius extrema hieme apparavit Ci. konec zime, manus extrema non accessit operibus eius Ci. „zadnja roka“ = dovršenost, ad extremam orationem C. na koncu govora, extrema aetate S. v visoki starosti, ad extremam aetatem N. do konca življenja, extremo bello Peloponnesio N. proti koncu … vojne, extremo tempore N. slednjič, končno, extremis temporibus magnum in odium pervenit civium suorum N. v zadnjem času svojega političnega delovanja, extrema hiems V. konec zime, extremo anno V., L. konec leta, extrema in morte V. = v jamo viseč.

    3. pren. (po stopnji) zadnji, najskrajnejši = kar se le v najhujši sili stori ali uporabi: res ad extremum perducta casum, hic extremus perorandi locus, salus nostra spe extremā pendet Ci., in extrema spe salutis C., extremum illud senatūs consultum: videant consules … C., hoc extremae dementiae est S.; subst. neutr.: defendenda usque ad extremum Ci. do zadnjega, cum extrema conceditis Ci., ad extremum tenax O. do skrajnosti, extrema periculorum L. skrajne nevarnosti; occ.
    a) najskrajnejši = najhujši, največji, najnevarnejši: extremum discrimen Ci., Cu., plaga illa extrema, extrema defensio, extremo summoque supplicio Ci., extremum bonorum, malorum Ci. največja dobrina, največje zlo, in extremis suis rebus C. v najhujši sili, extrema fortuna C. najhujša sila, extremam famem sustentare C., extremum auxilium C. skrajni, zadnji pripomoček, extrema fata V.; subst. neutr.: hoc reservato ad extremum consilio C. za najhujši primer, omnes suas fortunas in extremo sitas S. v največji nevarnosti, per omnia extrema V. najhujše, najnevarnejše, extrema pati V. smrt, famem ferrumque et extrema pati T., ad extrema perventum est Cu. ali ventum ad extrema, nisi … T. do skrajnega, vitam ipsam ad extremum adductam T. v skrajno (največjo) nevarnost, plura de extremis loqui pars ignaviae est T., extrema metuere Suet.; z gen.: quae captarum urbium extrema sunt, patiebantur L: konec, quotiens in extrema periculorum ventum L. v največje nevarnosti, compellere ad extrema deditionis Fl.
    b) najslabši, najhudobnejši: haud Ligurum extremus L., extremi ingenii est, qui … L. čisto topoglav je, povsem nesposoben je, extrema mancipia Sen. ph., extrema alimenta vitae T., sortis extremae iuvenis Iust.

    4. adv. obl.
    a) acc. neutr. sg. extrēmum, pesn. tudi acc. neutr. pl. extrēma = zadnjič, slednjič: extremum adfari V., adloquor extremum maestos abiturus amicos O., luctibus extremum … tabuit O., illum exspirantem atque extrema gementem linquunt V.
    b) redkeje abl. sg. neutr. extrēmō naposled, nazadnje: Suet., Dig., extremo Hannibalem imperatorem fecerunt N., prius … dein … extremo Ci.

    Opomba: Iz superl. extrēmus so pozni pisci napravili nov komp. extrēmius: Ap., Tert., in superl. extrēmissimi: Tert.
  • face1 [feis] samostalnik
    obraz, lice; izraz obraza, spaka, zmrda; videz; sprednja (zgornja, prava) stran; zunanji del, pogled od spredaj; fasada, površina; številčnica
    figurativno predrznost, nesramnost; brušena ploskev

    before the face of v navzočnosti, pred (kom)
    to draw (ali pull, wear) a long face biti videti potrt, kislo se držati
    in the face of day ob belem dnevu; odkrito
    his face fell nos se mu je povesil
    to fly in (to) the face of s.o. upreti se komu, razjeziti, razžaliti ga
    to fly in the face of Providence izzivati usodo
    you have a good face zdravi ste videti
    navtika guide face drsa zapore
    full face obraz od spredaj
    half face profil
    to have the face to (do s.th.) upati, drzniti si (kaj storiti)
    in (the) face of vpričo, neglede na, vkljub
    I could hardly keep a straight face komaj sem zadrževal smeh
    to look in the face of s.o. drzno koga gledati
    to lose the face zgubiti ugled
    to make (ali pull) faces at spakovati se nad
    to make a wry face at s.th. kislo kaj gledati
    face to face with naravnost, osebno, pred, vpričo
    on the face of it očitno, na prvi pogled
    to put a bold (ali good) face on s.th. ne si gnati kaj preveč k srcu
    to put a new face on s.th. postaviti kaj v drugo luč
    a right about face popoln obrat
    to run one's face dobiti kredit s predrznim nastopom
    to save one's face za las uiti sramoti
    to set one's face against s.th. upirati se čemu
    to set one's face like a flint biti neuklonljiv
    to shut the door in one's face preprečiti nadaljnje razgovore, uresničenje načrta
    to show one's face priti, prikazati se
    to show a face izzivalno se vesti
    to s.o.'s face odkrito, v navzočnosti koga
    to tell straight to s.o.'s face naravnost komu povedati
    to throw s.th. in s.o.'s face očitati, oponašati komu kaj
    face value imenska vrednost
  • face [fas] féminin obraz, obličje; glava kovanca (s kako figuro ipd.); stran; lega; stanje; videz

    face à s pogledom na, vpričo
    face à face iz obraza v obraz, iz oči v oči
    à double face dvoličen
    de face od spredaj
    portrait masculin de face portret od spredaj (ne s profila)
    face contre terre ležeč na tleh z obrazom proti zemlji
    place féminin de face dans le train sedež v vlaku z obrazom v smeri vožnje
    en face v obraz
    (d')en face nasproti (de quelque chose česa)
    en face à, (figuré) à la face vpričo, v prisotnosti
    à la face du monde vpričo vseh ljudi
    sous toutes les faces od vseh strani
    pile ou face hrbet ali glava (novca)
    avoir le soleil en face imeti sonce v obrazu
    l'affaire change de face zadeva se spreminja, stvar postaja drugačna
    le monde change vite de face svet se hitro spreminja
    cracher à la face de quelqu'un komu v obraz pljuniti
    faire face à quelque chose biti obrnjen proti čemu; po robu se postaviti, nasprotovati, protiviti se čemu, kljubovati; biti pripravljen na kaj; kriti (izdatke); obvladovati, biti kos (položaju)
    la maison fait face à la mer hiša je obrnjena proti morju
    faire face à ses engagements izpolnjevati svoje obveznosti
    jeter la vérité à la face de quelqu'un komu resnico v obraz vreči
    se mettre en face de quelqu'un komu pot zastaviti, upreti se komu
    perdre la face izgubiti svoj prestiž
    se placer en face de quelqu'un postaviti se pred koga
    se présenter sous une autre face pokazati se v drugi luči
    regarder la mort en face zreti smrti v obraz
    regarder quelqu'un en face komu odkrito v obraz (po)gledati
    sauver la face rešiti (varovati) svoj videz, svoje dostojanstvo, svoj prestiž
    il faut voir les choses en face treba je stvarem pogledati v obraz
  • fait [fɛ] masculin dejanje, delo; dejstvo, fakt; stvar; juridique dejansko stanje; dogodek, slučaj; bistvo; pluriel stvarno stanje

    fait accompli dovršeno dejstvo
    fait d'armes vojaški podvig
    faits d'un acte predmeti pogodbe
    fait de commerce poslovna stvar, posel
    faits divers pluriel razne vesti (v časopisu)
    faits et gestes dejanje in nehanje
    faits de guerre vojni dogodki
    fait illicite nedovoljeno dejanje ali delo
    faits justificateurs razbremenilna dejstva
    fait matériel objektivno dejansko stanje
    fait du prince samovoljna odločitev neomejene oblasti
    au fait pravzaprav
    au fait! k stvari!
    dans le fait, par le fait de fait dejansko, faktično
    du fait de zaradi
    en fait de gledé, kar se tiče
    de ce fait na temelju tega dejstva, zato
    en fait dejansko, po dejanskih ugotovitvah
    en fait et en droit v dejanskem in pravnem oziru
    en présence du fait vpričo dejstva
    par son fait po svoji krivdi
    par le fait seveda
    sur le fait pri samem dejanju
    tout à fait popolnoma, čisto
    vous êtes tout à fait gentil to je zelo ljubeznivo od vas
    menus faits pluriel malenkosti
    possession féminin de fait dejanska posest
    voies féminin pluriel de fait nasilna dejanja, nasilnost
    acheter du tout fait kupovati konfekcijo, narejene obleke
    aller droit au fait, en venir au fait sans détours takoj priti k stvari
    dire son fait à quelqu'un komu svoje mnenje povedati, povedati komu resnico v obraz
    entendre bien son fait razumeti, dobro znati svoj posel, svojo stvar
    être sûr de son fait biti gotov svoje stvari
    être au fait de spoznati se na, biti dobro seznanjen (poučèn) o čem, biti dobro uveden v
    c'est votre fait to je vaša stvar, za to ste vi odgovorni
    ce n'est pas son fait to ni njemu podobno, on nima navade tako delati
    c'est un fait à part to je stvar zase
    il est de fait que ..., le fait est que dejstvo je, da
    (c'est) comme un fait exprès (to je) kot nalašč
    j'étais pressé ce jour-là et comme un fait exprès, le train avait du retard mudilo se mi je oni dan in kot nalašč je vlak imel zamudo
    mettre quelqu'un au fait de quelque chose uvesti koga v kaj, seznaniti koga s čim, obvestiti, poučiti koga o čem
    se mettre au fait de quelque chose seznaniti se s čim, biti sproti obveščan o čem
    plaider un fait uveljaviti neko dejstvo
    poser en fait que ... kot dejstvo postaviti, da ...
    prendre le fait de quelqu'un jamčiti za koga
    prendre quelqu'un sur le fait koga pri dejanju zasačiti
    prendre fait et cause pour quelqu'un potegniti s kom, zavzeti se, potegniti se za koga, zagovarjati koga, potuho dajati komu
    venir au fait priti h (glavni) stvari, lotiti se izvedbe (izvršitve)
  • fait accompli [fetakomplí] franc. m inv. fatto compiuto:
    postaviti koga pred fait accompli mettere qcn. davanti al fatto compiuto