diléma dilemma
v veliki dilémi on the horns of a dilemma
biti v dilémi to be in a dilemma, to be on the horns of a dilemma
biti v dilémi ali... ali... to be in two minds whether... or...
priti v dilémo to be thrown into a dilemma
spraviti koga v dilémo to put someone in(to) a dilemma
postaviti koga v resno dilémo to place someone in a serious dilemma
Zadetki iskanja
- dimenzíja (-e) f
1. (razsežnost) dimensione:
fiz. telesa imajo tri dimenzije i solidi hanno tre dimensioni
fiz. četrta dimenzija la quarta dimensione, il tempo
2. pren. dimensione, misura, grandezza, valore, caratteristica:
postaviti dogodek v njegove resnične dimenzije ricondurre il fatto alle sue reali dimensioni - dīmicō -āre -āvī -ātum (dis in micāre; švigati z mečem)
1. bojevati se, biti se, boriti se, vojskovati se: d. tuto C., proelio C., in acie C. ali acie cum hoste L. v bitki na planem, in terra N. na kopnem, cum aliquo in campo Corn., armis C., Iust., armis fuit dimicandum Ci., cum quibus armis erat dimicandum N., d. equitatu vel peditatu N., exiguis copiis N., navibus Auct. b. Alx., adversus aliquem N., Iust., cum aliquo contra aliquem Eutr., an Dolabella pro te in Hispania dimicaret? Ci. ep., d. pro patria Ci., pro patria ferro L., pro aris ac focis L., pro imperio Cu., pro absente duce Vell., cum Latinis de imperio dimicabatur Ci., d. de summā imperii N. za vladarstvo, de summa rerum Vell., de tectis moenibusque L., ex turre Cu., inter sese Plin., in mortem Vell. na smrt, d. ad citharam, ad tibias M.; z acc.: d. aciem Col.; z neživim subj.: leonum feritas inter se non dimicat Plin.
2. pren. boriti se, poganjati se, pehati se, naprezati se za kaj: omni ratione erit dimicandum, ut … Ci., inter dimicantes competitores L., d. capitis causā Ci., de vita Ci., L., intueri potestis eos … reos de capite, de fama, de civitate, de fortunis, de liberis dimicantīs Ci., d. de sua potentia Ci., de fama dimicabat N. (pred sodiščem) za svoje dobro ime, d. de liberis L., de repulsa L. postaviti se v nevarnost, da bi bil zavrnjen; s samim abl.: ut in singulas horas capite dimices tuo L. da se od ure do ure izpostavljaš nevarnosti, da boš ob glavo; ad hanc iam lineam dimicabit nostra congressio Tert.
Opomba: Nenavaden inf. pf. dimicuisse O. (dīmicāvisse namreč ne gre v heksameter). - dnevni red frazem
(o prioritetah) ▸ napirendspraviti kaj z dnevnega reda ▸ napirendről levesz valamitSocialne teme sta hotela spraviti z dnevnega reda volilne kampanje. ▸ A szociális kérdéseket le akarták venni a választási kampány napirendjéről.postaviti kaj na dnevni red ▸ napirendre tűz valamitRežimska stran je na dnevni red skušala postaviti boj proti terorizmu, ki ga očitajo upornikom. ▸ A kormányzó párt megpróbálta napirendre tűzni a küzdelmet a terrorizmus ellen, amellyel a lázadókat vádolja.
Res, da do nedavnega nikdar nismo iskali gostov, to preprosto ni prišlo na dnevni red. ▸ Igaz, hogy egészen a közelmúltig nem kerestünk vendégeket, egyszerűen nem került napirendre.
Ko se spet samski Mitch preseli v hišo blizu študentskega naselja, so nore zabave spet na dnevnem redu. ▸ Amikor az ismét szingli Mitch visszaköltözik a kampusz közelében lévő házba, újrakezdődnek az őrült partik. - doda|ti (-m) dodajati dazugeben, dazutun (k zu), anfügen, hinzutun; beigeben; (vstaviti) einfügen; (postaviti/položiti k, na, v) fügen (an, zu, in); (poriniti zraven) nachschieben; pri mešanju: beimischen, zumischen, beimengen; (dosuti) nachschütten; pri govorjenju: hinzusetzen, hinzufügen
dodati plin pri vožnji z avtom: Gas geben
tehnika dodati jod jodieren - donner [dɔne] verbe transitif da(ja)ti, podariti; razdeliti; izdati (ukaz); navesti (vzrok); prepustiti; podeliti (naslov); prinesti (sadove, dokaze); priskrbeti; povzročiti; izročiti, prenesti; zaupati; posvetiti, žrtvovati; sporočiti, od sebe dati, na dan prinesti; izraziti (mnenje); théâtre predvajati; prirediti; pripisati, prisoditi; predpisati, diktirati; (po)kazati; imeti (predavanje); izdati (knjigo); populaire izdati (quelqu'un koga); verbe intransitif donašati, biti donosen; zaleteti se (contre proti, v), zadeti, zapeljati (dans, à v, na); verjeti (dans quelque chose čemu); gnojiti se; naleteti (à na), zadeti, trčiti (sur na); planiti (sur na); gledati na, biti obrnjen proti (okno, soba); (za)lajati (pes); automobilisme spustiti se v tek; sijati (sonce); padati (senca)
se donner vda(ja)ti se; posvetiti se; théâtre biti predvajan, predvajati se; pripisovati si, dajati si, izdajati se (pour za)
les fenêtres donnent sur la rue okna so obrnjena, gledajo na ulico
cet arbre a bien donné cette année to drevo je letos dobro obrodilo
il n'est pas donné à tout le monde de faire un tel voyage ni dano vsem, da bi napravili tako potovanje
quel âge me donnez-vous? za koliko starega me cenite, me imate?
je vous le donne en dix, cent, mille (à deviner) stavim 10, 100, 1000 proti eni, da tega ne uganete
donner l'alarme alarmirati; poklicati k orožju, dati znamenje za pripravljenost; opozoriti
donner l'assaut napasti, jurišati
donner atteinte à quelqu'un škodovati komu
donner audience à quelqu'un poslušati koga
donner avis (commerce) avizirati (de o)
donner une bataille biti bitko, spustiti se v bitko
la donner belle à quelqu'un natvesti komu kaj
donner du bénéfice dajati, prinašati dobiček
donner le bonjour voščiti dober dan
donner des bornes à quelque chose postaviti čemu meje
donner au but zadeti v cilj
donner la chasse à quelqu'un, quelque chose loviti, goniti koga, kaj
la donner chaude à quelqu'un komu strah v kosti pognati; prestrašiti koga
donner une chose pour certaine, pour vraie zatrjevati, da je stvar zanesljiva, resnična
donner congé à quelqu'un odpovedati komu, odsloviti koga
on le donne pour coupable imajo ga za krivega
donner son consentement privoliti, soglašati
en donner de toutes les couleurs pripovedovati roparske zgodbe
donner un coup zadati udarec, udariti
donner un coup d'épaule à pomagati komu
donner un coup de téléphone à quelqu'un poklicati koga po telefonu, telefonirati komu
donner libre cours pustiti prosto pot, ne zadrževati
donner de cul et de tête (familier) vpreči se v kaj, pošteno se lotiti, poprijeti; (figuré) pljuniti v roke
donner décharge à quelqu'un razbremeniti koga
donner dedans (figuré) pasti v kaj, nasesti, doživeti razočaranje
je me demande ce que ça va donner sprašujem se, kaj bo iz tega
donner du (traître) à quelqu'un koga (izdajalca) imenovati
donner un effet rétroactif à quelque chose dati čemu retroaktivno veljavo
donner de l'effroi prestrašiti
donner à entendre dati razumeti, dati komu sklepati
donner de l'espoir dajati upanje
donner en gage zastaviti
donner des gages de quelque chose jamčiti, biti porok za kaj
en donner (d'une), à garder, donner une baie à quelqu'un natvesti (jo) komu, nalagáti, potegniti koga
donner au hasard prepustiti slučaju
donner son heure določiti čas
pourriez-vous me donner l'heure? bi mi lahko povedali, koliko je ura?
donner de l'humeur à quelqu'un spraviti koga v slabo voljo, vznejevoljiti, ozlovoljiti koga
donner de l'inquiétude à quelqu'un vznemirjati koga
donner de la joie (raz)veseliti
donner jour à quelqu'un pomagati komu k uspehu
donner jour à un enfant dati življenje otroku, roditi otroka
donner ses huit jours odpovedati (službo, stanovanje)
donner un jour à quelqu'un določiti komu dan
donner lecture de quelque chose prebrati kaj
donner lieu à quelque chose povod dati za kaj, povzročiti kaj
en donner du long et du large, tout du long de l'aune à quelqu'un pretepsti, premikastiti koga; osmešiti; obrekovati koga
donner la main podati roko, podpirati (à quelqu'un koga)
donner du mal, du fil à retordre delati preglavice
donner (une maladie) à quelqu'un okužiti koga (z boleznijo)
donner en mariage dati za ženo
donner dans le moderne imeti okus, veselje za moderno
donner tout au monde pour dati vse, svoje zadnje za
donner la mort à quelqu'un ubiti, usmrtiti koga; veliko bolečino komu povzročiti
donner naissance (figuré) poklicati v življenje (à quelque chose kaj), povzročiti
donner sur les nerfs iti na živce
ne pas donner une obole de (figuré) počene pare ne dati za
donner dans l'œil, dans la vue (figuré, familier) v oči zbosti ali pasti
donner un œuf pour un bœuf z majhnim darilom skušati dobiti večje darilo
donner sa parole trdno obljubiti, dati svojo besedo
donner passage, libre cours à quelque chose pustiti prosto pot čemu
donner de la peine à quelqu'un povzročati komu trud
donner à penser, à songer, à réfléchir dati misliti
donner dans le piège, dans le panneau ujeti se v past
donner en plein, à fond dans quelque chose strastno, vneto se predajati čemu
donner une poignée de main à quelqu'un stisniti komu roko
donner prise à quelque chose izpostaviti se čemu, biti ranljiv v
rien ne donne à la critique nič se ne izpostavlja kritiki
donner raison, tort à quelqu'un prav, neprav komu dati
donner rendez-vous à quelqu'un določiti sestanek s kom, naročiti koga
donner de bons résultats dati dobre rezultate, obnesti se
donner son reste à quelqu'un (familier) zadati milostni udarec, uničiti, ugonobiti koga
donner le sein à l'enfant dojiti otroka
donner un siège ponuditi stol
donner de la tête contre les murs zaleteti se z glavo v zid
donner tête baissée (ali: basse) dans (figuré) planiti, zagnati se v
je donne ma tête à couper glavo si dam odsekati
je ne sais où donner de la tête ne vem, kje se me glava drži
donner la torture à quelqu'un dati koga na natezalnico, mučiti ga
donner dans la vue sijati v obraz, bleščati
le voleur a donné ses complices (populaire) tat je izdal sokrivce (à la police policiji)
donner un mauvais tour à quelqu'un ošteti, ozmerjati koga
donner à tout vse (mogoče) začeti
donner la vie, le jour à un enfant roditi otroka
s'en donner zelo se zabavati
se donner des airs, de grands airs (zelo) se postavljati, delati se imenitnega
se donner le bras iti z roko v roki, pod roko se držati
se donner une entorse izviniti si nogo
se donner une indigestion pokvariti si želodec
se donner du mal truditi se, napenjati se, mučiti se
se donner la mort vzeti si življenje
se donner le mot dogovoriti se
se donner pour un progressiste delati se naprednjaka
se donner de la peine da(ja)ti si truda
se donner pour un médecin izdajati se za zdravnika
se donner en spectacle razkazovati se
se donner une vie agréable, du bon temps privoščiti si lepo življenje
donner et retenir ne vaut (proverbe) podarjeno je podarjeno
donner, c'est donner; reprendre, c'est voler (proverbe) podariti je podariti; vzeti nazaj pa je isto kot ukrasti - dovršèn cumplido ; (izvrsten) perfecto
dovršeno dejstvo hecho m cumplido
postaviti koga pred dovršeno dejstvo colocar a alg ante el hecho consumido
dovršena stvar cosa f cumplida - drža samostalnik
1. (o telesu) ▸ tartás, testtartáspokončna drža ▸ egyenes tartás, egyenes testtartásPomemben del gibal je hrbtenica, ki omogoča pokončno držo in številne telesne gibe. ▸ A gerinc a mozgásszervi rendszer fontos része, amely lehetővé teszi a függőleges testtartást és számos testmozdulatot.pravilna drža ▸ helyes tartás, helyes testtartásnepravilna drža ▸ helytelen tartás, helytelen testtartásLjudje z nepravilno držo bi se morali čim več gibati in telovaditi. ▸ A helytelen testtartású embereknek minél többet kellene mozogniuk és tornázniuk.slaba drža ▸ rossz tartás, rossz testtartástelesna drža ▸ testtartássamozavestna drža ▸ magabiztos tartásponosna drža ▸ büszke testtartásdrža telesa ▸ testtartásizboljšati držo ▸ testtartást javítobrambna drža ▸ védekező testtartásprisilna drža ▸ kényszertartásMed delom z računalnikom najpogosteje sedimo in prav ta prisilna drža lahko povzroči veliko nevšečnosti. ▸ A számítógépes munka során a leggyakrabban ülve dolgozunk, és ez a kényszertartás sok kellemetlenséget okozhat.vaje za pravilno držo ▸ tartásjavító gyakorlatokpostaviti se v obrambno držo ▸ védekező testtartást vesz felsključena drža ▸ görnyedt testtartászravnana drža ▸ egyenes testtartás
2. (stališče) ▸ magatartás, álláspont, tartáspokončna drža ▸ egyenes tartásuporniška drža ▸ lázadó magatartásopozicijska drža ▸ ellenzéki magatartássamozavestna drža ▸ öntudatos magatartásponosna drža ▸ büszke tartás, büszke magatartásmoralna drža ▸ erkölcsi tartás, erkölcsi magatartásobrambna drža ▸ védekező magatartásS takšno obrambno držo varuje sebe in svoja pričakovanja. ▸ Az ilyen védekező magatartással önmagát és az elképzeléseit védelmezi.politična drža ▸ politikai magatartásduhovna drža ▸ szellemi magatartásdrža človeka ▸ ember magatartásaV odgovornosti je zaobsežena vsa vsebina temeljne etične drže človeka. ▸ A felelősség magába foglalja az ember alapvető etikai álláspontjának minden tartalmát.drža stranke ▸ párt magatartásazavzeti držo ▸ álláspontra helyezkedik, álláspontot foglalStarši zelo pogosto zavzamejo držo, naj se otroci sami zmenijo med seboj. ▸ A szülők gyakran arra az álláspontra helyezkednek, hogy a gyerekek egymás között intézzék el az ügyeiket.ohraniti držo ▸ álláspontját megőrzi
3. (o predmetu) ▸ tartás, fogás, pozíciódrža loparja ▸ ütőtartásNa prvi uri sva izvedeli osnovna pravila in se naučili pravilne drže loparja. ▸ Az első órán megismertük az alapszabályokat és megtanultuk a helyes ütőtartást.drža pisala ▸ tollfogásdrža volana ▸ kormányfogásPravilna drža volana je v urnem položaju petnajst do treh. ▸ A helyes kormányfogás kilenc óránál és három óránál van.drža smuči ▸ sípozíció - dúbiti dúbīm pokonci stati: usred grada dubi munara; u to doba djeca traže da dube; dubiti na glavi stati na glavi, postaviti se na glavo
- eau [o] féminin voda; sijaj (diamanta); pluriel vode, vodovje; zdravilni vrelci, kopališki kraj; toplice; slatina; studenec; marine vodni razor (za ladjo)
eau blanche raztopina svinčevega acetata
eau bénite blagoslovljena voda
eau de Cologne kolonjska voda
eau courante, (familier) de robinet tekoča voda
eau dormante stoječa, mirujoča voda
eau douce sladka voda, mehka voda
eau d'égouts odtočna voda
Eaux et Forêts vodna in gozdna uprava
eau de fonte des neiges snežnica
eau gazeuse pokalica, sodavica
eau glacée ledena voda
eaux grasses, ménagères pomije
eaux industrielles industrijske odplake
eau de lessive pralni lug
eau lourde težka voda
eau de mine jamska voda
eau minérale slatina
eau oxygénée vodikov peroksid
eaux de pluie deževnica
eau (non) potable (ne)pitna voda
eau de puits voda iz vodnjaka
eaux résiduaires odplačne vode
eau salée slana voda
eau de Seltz sodavica
eau de source, eau vive studenčnica
eaux territoriales teritorialne vode
eau de vaisselle pomije
adduction féminin d'eau dovod vode
alimentation féminin en eau oskrba z vodo
basses eaux nizko vodno stanje; figuré pomanjkanje denarja, stiska za denar
chasse féminin d'eau izpiranje z vodo, izpiralna cev (v WC)
chute féminin d'eau slap
compteur masculin à eau vodni števec
conduite féminin d'eau vodovod
con-sommation féminin d'eau poraba vode
coup masculin d'épée dans l'eau (figuré) udarec v vodo, neuspešno dejanje
cours masculin d'eau vodni tok
diamant masculin de la plus belle eau diamant z najčistejšim sijajem
distribution féminin d'eau razdeljevanje vode, oskrbovanje z vodo
écoulement masculin d'eau odtok, odtekanje vode
à fleur d'eau na vodni površini
infiltration féminin d'eau vdiranje, pronicanje vode
jet masculin d'eau vodni curek; vodomet, fontana
jour masculin des grandes eaux dan (delujočih) vodometov (v Versaillesu)
niveau masculin d'eau vodna gladina, vodno stanje
prise féminin d'eau priključek na vodo
rat masculin d'eau vodna podgana
refroidissement masculin à eau hlajenje z vodo
trombe féminin d'eau vodna tromba
usine féminin de distribution des eaux vodovod
ville féminin d'eaux kopališki kraj
voie féminin d'eau vodna pot
aller aux eaux iti v slatinsko zdravilišče
s'en aller en eau de boudin, à vau-l'eau (figuré) iti po vodi, ne uspeti, ponesrečiti se, spodleteti
amener de l'eau au moulin de quelqu'un komu vodo na mlin dovajati
être comme l'eau et le feu (figuré) biti popolnoma različen po značaju, slabo se razumeti
être à l'eau (familier) biti uničen
être heureux comme un poisson dans l'eau počutiti se, biti srečen ko riba v vodi
c'est une goutte d'eau dans la mer (figuré) to je kaplja v morje
être tout en eau biti ves v znoju, kopati se v znoju, biti ves prepoten
faire eau, avoir une voie d'eau puščati vodo
le navire fait de l'eau ladja se oskrbi s pitno vodo
se fondre en eau (s)topiti se v solzah
s'imbiber, se gonfler d'eau napojiti se, biti napojen z vodo
se jeter dans l'eau skočiti v vodo (za kopanje)
à l'eau utopiti se
se jeter dans l'eau pour ne pas se mouiller priti z dežja pod kap
laver à l'eau oprati, umiti z vodo
mettre à l'eau spustiti v vodo (ladjo)
mettre de l'eau dans son vin (figuré) ubrati milejše strune, zmanjšati svoje zahteve
mettre l'eau à la bouche de quelqu'un komu skomine delati
nager entre deux eaux plavati pod vodo, figuré nobenemu se ne hoteti zameriti
naviguer, être dans les eaux de quelqu'un (figuré) biti privrženec neke osebe
se noyer dans un verre d'eau ne si znati pomagati v najmanjši težavi
d'ici là il passera de l'eau sous le pont dotlej bo minilo še precéj časa
pêcher en eau trouble v kalnem ribariti
porter de l'eau à la rivière nositi vodo v Savo
prendre les eaux jemati zdravilne kopeli
ne pas prendre l'eau ne prepuščati vode
se ressembler comme deux gouttes d'eau biti si podoben kot jajce jajcu
rester le bec dans l'eau ne se znati izvleči iz težave
revenir sur l'eau zopet priti na površje, figuré spet se postaviti na noge
rincer à l'eau splakniti z vodo
suer sang et eau potiti se od strahu, razburjenja, zelo se razburiti
le temps est à l'eau kaže na dež
tenir l'eau držati vodo, ne prepuščati vode
il tombe de l'eau dežuje
notre projet est tombé à l'eau naš načrt je padel v vodo
l'eau m'en vient à la bouche sline se mi pocedijo v ustih (ob tem)
vivre d'amour et d'eau fraîche živeti od ljubezni in zraka
l'eau va tou-jours à ! a rivière (figuré) denar pride vedno k denarju, k bogatinom
il n' est pire eau que l'eau qui dort (proverbe) tiha voda globoko dere
tant va la cruche à l'eau qu'à la fin elle se casse (proverbe) toliko časa se izpostavljati nevarnosti, da jo končno skupimo - échafaudage [-daž] masculin postavitev (stavbnega) odra; (stavbni) oder; figuré zgraditev, gradnja; nakopičenje, kup, piramida
échafaudage de maçons zidarski oder
échafaudage de livres kup knjig
échafaudage volant viseč oder
échafaudage métallique, de montage montažni, jekleni oder
dresser un échafaudage postaviti stavbni oder
échafaudage de couvreurs oder za krovce - échelle [ešɛl] féminin lestev; merilo (pri zemljevidih); lestvica, skala; razdelitev na stop(i)nje; hierarhija; spuščena zanka (v nogavici); pluriel pristanišča (zlasti v Sredozemlju)
à l'échelle po merilu, ustrezno merilu, v pravilnem razmerju
sur une grande, petite échelle v velikem, majhnem merilu
sur une large échelle v veliki meri, v velikem obsegu
à l'échelle communale, nationale v občinskem, državnem merilu
sur toute l'échelle v vsakem oziru
échelle de la carte zemljevidno merilo
échelle de corde lestev iz vrvi
échelle de couleurs barvna skala
échelle d'eau, fluviale vodokàz
échelle d'escalade oblegovalna, naskakovalna lestev
échelle à, d'incendie, de sauvetage požarna, reševalna lestev
échelle logarithmique (logaritmično) računalo
échelle mobile des salaires gibljiva (življenjskim stroškom ustrezna) plačilna lestvica
échelle des pompiers lestev požarne brambe
échelle sociale družbena razvrstitev
appuyer, dresser une échelle contre le mur nasloniti, postaviti lestev ob zid(u)
escalader une échelle splezati po lestvi
être en haut de l'échelle biti na vrhu lestve (tudi figuré)
faire échelle (marine) pristati v vmesnem pristanišču
faire la courte échelle à quelqu'un pomagati komu pri vzpenjanju z oporo na rokah in na ramenih
faire monter quelqu'un à l'échelle (figuré) razjariti koga
monter à l'échelle (figuré) šalo zares vzeti
grimper à l'échelle splezati po lestvi
il n'y a plus qu'à tirer l'échelle (figuré) boljše ne moremo napraviti
si vous ne savez même pas cela, il n'y a plus qu'à tirer l'échelle če še tega ne veste, nima smisla, da nadaljujemo, se vse neha - édifier [edifje] verbe transitif (z)graditi (pomembno zgradbo); sezidati; figuré ustanoviti, ustvariti; poučiti; spodbuditi (k dobremu, k pobožnosti)
édifier un monument zgraditi, postaviti spomenik
édifier un plan zasnovati in uresničiti načrt
je suis édifié sur ses intentions poučèn sem o njegovih namerah - effacer [efase] verbe transitif izbrisati, zabrisati; figuré zasenčiti, prekašati; nazaj potegniti; odstraniti (madež); plačati (dolg)
s'effacer izbrisati se; zabrisati se, obledeti; izginiti; miniti; figuré umakniti se (devant quelqu'un komu); ostati, biti v ozadju
effacer le tableau zbrisati (šolsko) tablo
effacer un nom sur la liste zbrisati ime s seznama
effacer le signal (železnica) postaviti signal na »prosto«, odpreti signal
le temps efface tout čas zabriše vse
il efface tous les autres peintres on prekaša vse ostale slikarje
effacer de sa mémoire izbrisati si iz spomina
effacer ses épaules potegniti ramena nazaj, zravnati se
les souvenirs s'effacent spomini obledé - elevar dvigniti; povišati
elevar a uno hasta las nubes koga do nebes povzdigovati
elevar una instancia al Ministerio prošnjo nasloviti na ministrstvo
elevar una petición prošnjo vložiti, zahtevo postaviti
elevar una protesta protestirati
elevar el tipo de interés zvišati obrestno mero
elevar en un 10 por ciento el precio ceno dvigniti za 10 %
elevarse dvigniti se, povzpeti se; prevzeti se
elevarse a znašati (vsota) - ēlīminō -āre -āvī -ātum (ē in līmen) „čez prag postaviti“ = (iz hiše) pregnati, pahniti, odpraviti, (od hiše) spoditi, odstraniti: extra aedes coniugem Pomp. fr., aliquem soli patrii finibus Sid.; med.: eliminari Acc. fr., in refl.: se eliminare Enn. fr. = oddaljiti se, odpraviti se, oditi; v tem pomenu tudi samo eliminare: exi, ecfer te, elimina urbe Acc. fr., in eliminare gradūs Poeta ap. Q.; pren. = razširiti (razširjati), izblebeta(va)ti: ne … sit qui dicta foras eliminet H.
- embuscade [ɑ̃büskad] féminin, militaire, figuré zaseda; preža
attirer, tomber dans une embuscade zvabiti, pasti v zasedo
dresser, tendre une embuscade napraviti zasedo
être, se tenir en embuscade biti na preži, v zasedi
mettre des soldats en embuscade postaviti vojake v zasedo - empinar dvigniti
empinar el codo mnogo piti, biti dober pivec
empinarse vzpenjati se, dvigati se
empinarse (sobre los pies) postaviti se na prste nog - encabezar [z/c] uvajati; voditi; rezati (vino)
encabezar la oposición postaviti se na čelo opozicije - épreuve [eprœv] féminin preizkušnja, izpit; poskušnja, poskus; sport tekmovanje, tekma; technique preskusni tek; typographie korekturna pola; photographie kopija, slika
à toute épreuve (brezpogojno) zanesljiv; nepodkupljiv; preizkušen
à l'épreuve de l'argent nepodkupljiv
à l'épreuve de l'eau, du feu, des balles, des bombes varen pred vodo, ognjem, kroglami, bombami
épreuve d'aptitude usposobljenostni izpit
épreuve par assis et levé glasovanje z vstajanjem in sedenjem
épreuves pluriel d'athlétisme lahkoatletske tekme
(typographie) épreuve à la brosse krtačni odtis
épreuve combinée (sport) mnogoboj
épreuve de compagnon, de maître pomočniški, mojstrski izpit
épreuves écrites, orales pismeni, ustni izpiti
épreuve éliminatoire izločilna tekma, predtekmovanje
épreuve finale finalna tekma
épreuve au hasard, sur prélèvement naključni poskus
épreuve judiciaire božja sodba
épreuve des matériaux preskus materiala
épreuve négafive negativ
épreuves pratiques du permis de conduire praktični izpit za šofersko dovoljenje
épreuve première prva, domača korektura
épreuve de tir poskusno streljanje
épreuves pluriel vexatoires zafrkavanje novincev
marche féminin d'épreuve marš za vežbanje
temps masculin d'épreuve poskusna doba
être à l'épreuve biti odporen (de proti)
faire l'épreuve de quelque chose preskusiti kaj
mettre quelque chose à l'épreuve dati na preskušnjo, preskusiti kaj
passer par de dures épreuves, essuyer, subir de dures épreuves iti skozi težke preskušnje
revoir, corriger une épreuve čitati, popraviti korekture
tenter une épreuve sur quelqu'un postaviti koga na preskušnjo
tirer une épreuve odtisniti poskusno stran