Franja

retortero moški spol obrat, obračanje

al retortero (de) krog in krog
andar (ali ir) al retortero nemirno tekati sem in tja
traer al retortero (a) z napačnimi obljubami za nos voditi

retroussé, e [rətruse] adjectif zavihan; spodrecan

nez masculin retroussé zavihan nos
manches féminin pluriel retroussées zavihani rokavi
jupe féminin retroussée spodrecano krilo
moustache féminin retroussée zavihani brki

retrouvaille [-truvaj] féminin ponovna najdba; pluriel, familier zopetno svidenje

retrouvailles touchantes ginljivo zopetno snidenje
nous avons fêté par un dîner nos retrouvailles z večerjo smo proslavili svoje zopetno snidenje

reverentia -ae, f (reverērī)

1. bojazen, strah, plašnost, plahost: discendi Col., poscendi Pr., reverentia famae O. ali languoris Q. ozir.

2. bojazen, izvirajoča iz spoštovanja, spoštovanje, strahospoštovanje, spoštljivost do koga, čislanje, čaščenje, češčenje, respekt (rešpekt), reverénca: Q., Sen. ph. idr., adhibenda est quaedam reverentia adversus homines Ci., reverentia in nos T., legum Iuv., imperii T., alicui reverentiam habere ali praestare Plin. iun. izkazovati komu čast, sacramenti reverentiam rumpere T. prekršiti (vnemar pustiti) dolžno spoštovanje službene prisege; occ. sram, sramovanje: si non obstet reverentia O.

3. zasluženo (dolžno) spoštovanje, visokost, visočanstvo, veličanstvo: patris patriae Vop. — Pooseb. Reverentia -ae, f boginja Reverénc(ij)a (= Bojazen, Spoštljivost), po Hom. mati boginje „Maiestas“: O.

re-vīsō -ere -vīsī (re in vīsere) zopet (znova, ponovno, spet) ogledati (ogledovati) si, si pogledati (pogledovati, pogledavati), zopet (znova, ponovno) obiskati (obiskovati) koga, kaj, (hod)iti h komu, kam, stopiti do koga

1. intr.: ad me revisas Pl., revises ad me Gell., furor revisit Lucr. se je zopet vrnil.

2. trans.: Col., Lucr., Plin. iun. idr., revise nos aliquando Ci., revisere rem Gallicanam Ci., instaurata proelia V., domos L.; z odvisnim vprašanjem: reviso, quid agant Ter.; pesn.: revisunt longos obitus sidera Lucr., fortuna multos alterna revisens lusit V. mnoge vara spremenjena vračajoča se usoda, quae satis digna fortuna (sc. te) revisit? O. ali te je doletela sreča, kakršno si zaslužil?

revocāmen -inis, n (revocāre) (pri)klic (nazaj), nazaj kličoče svarilo, poziv (klic) k vrnitvi: accipio revocamen, ait O., revoco? revocaminis omen abesto O.; v pl.: talia dicenti „tibi“ ait „revocamina (poskusi priklicati nazaj)“ corvus „sint precor ista malo: nos vanum spernimus omen“ O.

rhinal [ráinəl] pridevnik
medicina nosni

rhinal mirror zrcalce za nos

rhīnengytēs -ae, m in (soobl.) rhīnengytos -i, m (gr. ῥινεγγύτης) nosna brizgalka (kapalka, bzikalica), kirurški pripomoček za vbrizgavanje (bzikanje) tekočin v nos: Cael.

rhīnocerōs (rīnocerōs) -ōtis, acc. -ōtem in -ōta, acc. pl. -ōtas, m (gr. ῥινόκερως)

1. nosorog, rinóceros: Luc., Plin., Cu., Suet., Mart., Tert., Vulg. idr.; preg.: rhinocerotis nasum habere Mart. biti jezikav (vsiljiv, predrzen), za vsem vohljati, v vse vtakniti (vtikati) svoj nos.

2. meton. iz nosorogove kosti izdelana posoda za umivanje in kopanje: Mart., magno cum rhinocerote lavari Iuv. — Soobl. rīnocerus: rinocerus velut Aethiopus Luc. fr. ap. Prisc.

ricascare v. intr. (pres. ricasco) pog. ponovno pasti, padati:
ricascarci pren. pustiti se spet prevarati, potegniti za nos

rigēscō -ere -guī (incoh. k rigēre) (o)krepeneti, skrepene(va)ti, otrde(va)ti, otrpniti (otrpevati), okore(va)ti, (o)dreveneti, premreti (premirati), posta(ja)ti trd (okorel, odrevenel, premrl, negiben, tog), strdíti (stŕjati, strjeváti) se (od mraza idr.), (z)ledeneti, zmrzniti (zmrzovati, zmrzavati): Sen. ph. idr., vestes rigescunt V., aquae rigescunt in grandines Plin., rigescunt electra O., rigescere sensit ubera O. da dreveni; šalj.: (sc. Naïdes) laetae videre rigescere puppim O. otrdeti v kamen, okamneti, si Parthi vos nihil calfaciunt, nos hic frigore rigescimus Caelius ap. Ci. ep. mi tukaj čisto zamrzujemo; metaf. kvišku štrleti (o laseh) = ježiti se, ščetiniti se, sršiti se, pokonci iti (vsta(ja)ti): metu capillos riguīsse O.; pren.: saecula rigescent Cl. se bodo okrepila, bodo postala bolj možata.

rílčast (-a -o) adj. con il grugno; con la proboscide:
rilčast nos proboscide
zool. rilčasti gad vipera aspide (Vipera aspis)
med. rilčaste ustnice macrochilia
zool. rilčasti skakači pl. macroscelidi (sing. -e) (Macroscelididae)

rímski (-a -o) adj.

1. hist. romano:
rimski imperij impero romano
rimski nos naso romano
rimska volkulja lupa romana
polit. rimski pozdrav saluto romano, fascista
rimsko pravo diritto romano

2. (ki se nanaša na današnji Rim) romanesco, romano; ekst. capitolino:
rimska kuhinja cucina romana
lingv. rimsko narečje dialetto romanesco

3. rel. (rimskokatoliški) (cattolico) romano, di Roma:
rimska in pravoslavna cerkev la Chiesa di Roma e la Chiesa ortodossa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lingv. rimska beseda, rimski izraz romanismo
hist., muz. rimska bojna trobenta buccina
astr. Rimska cesta Via lattea
tisk. rimska črka carattere romano
rimska tehtnica stadera
mat. rimske številke numeri romani
hist. rimski limes il limes romano
šport. rokoborba v grško-rimskem slogu lotta greco-romana

rire*² [rir] verbe intransitif smejati se; biti vesel; rogati se, norčevati se (de quelqu'un iz koga); požvižgati se (de quelque chose na kaj)

se rire šaliti se; ne resno vzeti (de quelque chose kaj)
pour rire za šalo, v šali
rire du bout des dents, des lèvres, rire jaune prisiljeno se smejati
rire sous cape, dans sa barbe v pest se smejati
tout rit à nos désirs vse gre po naši želji
rire aux éclats, à gorge déployée krohotati se
rire aux dépens de quelqu'un smejati se na račun kake osebe
rire aux anges smejati se v sanjah (o otroku)
j'ai failli mourir de rire skoraj umrl sem od smeha
rire aux larmes do solz se smejati
faire rire quelqu'un spraviti koga v smeh
rire au nez de quelqu'un smejati se komu v obraz
il n'y a pas là de quoi rire to ni prav nič smešno
mourir de rire umirati, pokati od smeha
rire comme un bossu, comme une baleine, comme un fou krohotati se
prêter à rire izzivati smeh, da(ja)ti povod za smeh
pouffer, se pâmer de rire pokati od smeha
se tordre de rire zvijati se od smeha
rire sans sujet, hors de propos, pour un rien, à tout bout de champ brez razloga, neumestno, za prazen nič, pri vsaki priložnosti se smejati
avoir toujours le mot pour rire vedno imeti smešno, zabavno opazko; biti duhovit
(populaire) c'est pour de rire to je zelo smešno
il se rit de vos menaces on se roga, smeji vašim grožnjam, se požvižga na vaše grožnje
il rit de toutes les remontrances qu'on lui fait on se požvižga na vse opomine, vsa svarila
histoire de rire za šalo
tel qui rit vendredi, dimanche pleurera (proverbe) kdor se na petek smeje, bo v nedeljo jokal
rira bien qui rira le dernier (proverbe) kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje

rōborārium -iī, n (rōbur) = vivarium zverinjak, živalski vrt, obora, rezervat za živali: sed quod apud Scipionem omnium aetatis suae purissime locutum legimus „roboraria“, aliquot Romae doctos viros dicere audivi id significare, quod nos „vivaria“ dicimus, appellataque esse a tabulis roboreis, quibus saepta essent Scipio Africanus ap. Gell.

romo top

nariz roma top nos
romo de espíritu duševno otopel

rompicōllo m

1. vratolomnež; vetrnjak

2.
a rompicollo (a rotta di collo) na vrat na nos; nevarno

ronchus (rhonchus) -ī, m (tuj. ῥόγχος)

1. smrčanje, hrkanje: septunce multo deinde perditus stertit: nos accubamus et silentium rhonchis praestare iussi nutibus propinamus Mart.

2. metaf.
a) regljanje, kvakanje žab: senex ille dolio innatans vini sui adventores pristinos in faece submissus officiosis roncis raucus appellat Ap.
b) smrčavi ali nosljavi (nosljajoči) glas, hohnjanje, nosljanje zasmehovalca: maiores nusquam rhonchi: iuvenesque senesque et pueri nasum rhinocerotis habent Mart., si te pectore, si tenebit ore, nec rhonchos metues maligniorum Mart.

rota -ae, f (prim. skr. ráthaḥ voz, lit. rãtas kolo, stvnem. rad = nem. Rad, gal. petorritum štirikolesen voz) kolo, kotáč, vozno kolo: Varr., Pl., Plin., Lucr., Vulg., Hier. idr., aureus axis erat, temo aureus, aurea summae curvatura rotae O., esseda nos agili tulere rotā O., rota aquaria Ca., ne currente rotā funis eat retro H.; pesn.: imparibus vecta Thalea rotis O., elegi disparibus rotis O. vozeča se na neenakih kolesih (= gibajoča se v šestomeru (heksametru) in petomeru (pentametru)); sinekdoha =
a) pl. kolesa = voz: O. idr., e rotis urbem prospexit V., rotae leves V.; tudi sg.: pedibusve rotāve vincere O., rota Luciferi Tib.
b) = konji: Cynthia fraternis afflata rotis Sil.

2. kolo za mučenje, mučilno kolo (gr. τροχός): Sen. ph., Sen. tr., Ap. idr., in rotam ascendere Ci., radiis rotarum districti pendent V.; poseb. pesn. Iksionovo kolo: V., Tib., Sen. tr. idr., rota orbis Ixionis V. vrteče se Iksionovo kolo.

3. lončarsko kolo, lončarski krog, lončarsko vreteno, lončarski kolovrat: Tib., Cael. idr., rota figuli Sen. ph. ali figularis Pl., currente rotā cur urceus exit? H.

4. valj(ar), valjček, valjec, kolesce, kotač, kotalka, valjčnica, škripec, starejše kolosuk, kolotura: basim subiectis rotis facere Vitr., materias subiectis rotis propellere T., rotarum subiciunt lapsūs V. drseče valje.

5. metaf.
a) sončni (sončev) krog (kolut): rota solis Lucr., Ap.
b) krog, krožni tok (tek), krogotèk (krogoték), kroženje, krožitev: septima rota (v cirkusu) Pr., ubi mille rotam volvēre per annos V. tisočletni krožni tek, rota anni Sen. ph.; pren. spremenljivost, spreminjanje, sprememba, nestalnost, neustaljenost, nestanovitnost, menjava(nje): Amm. idr., rota Fortunae T., Ci., versatur celeri fors levis orbe rotae Tib., versor in amoris rotā Pl., haec in amore rota est Pr.
c) neka morska riba, kolo: Plin.

rotta¹ f

1. prelom:
a rotta di collo pren. na vrat na nos
essere in rotta con qcn. pren. biti sprt s kom

2. hidravl. popustitev nasipa

3. poraz:
mettere in rotta poraziti