Franja

pomòći pòmognēm, pomòzi, pomògoh pȍmože, pòmogao pomògla, pòmognūt -a
I.
1. pomoči, pomagati: pomoći komu u čemu, komu iz vode; pade u postelju, ne pomogoše mu ni trave, ni bajanje, ni molitve; u ono doba ljudi nisu spavali ni sedeli, ali da bog pomože niso spali ne sedeli, bilo je, da bog pomagaj!; oni mi nisu ni rod ni pomozi bog nismo si med seboj čisto nič; pomozi bog (pozdrav), bog ti pòmogao! (odzdrav); on je pomozi bog, čaršijo, na obadvije strane obrača plašč po vetru
2. podpreti: pomoći koga novčano
II. pomoći se pomagati si med seboj

popólnoma absolument, à fond, complètement, entièrement, intégralement, en entier, radicalement, parfaitement, pleinement, de toutes pièces, sans partage, totalement, tout à fait, de part en part, de fond en comble, de (ali en) tout point

popolnoma je izgubljen il est entièrement (ali totalement, irrémédiablement) perdu
popolnoma izmišljen inventé de toute pièce
popolnoma nič absolument rien, rien de rien
popolnoma ozdravljen totalement guéri
popolnoma pijan complètement (ali totalement) ivre
popolnoma zaseden complet
popolnoma se strinjati être tout à fait (ali entièrement) d'accord (avec quelqu'un)
to je popolnoma jasno cela saute aux yeux
to je popolnoma napačno c'est absolument faux

popólnoma completamente; por completo; enteramente; totalmente; a fondo; absolutamente

popolnoma zaseden completo
on je popolnoma izgubljen no hay remedio (ali salvación) para él
popolnoma izmišljen inventado
popolnoma nemogoče imposible de todo punto
popolnoma nič absolutamente nada

popustíti (ceno) to reduce, to rebate, to make an allowance for, to lower (a price), to deduct, to allow (ali to grant, to make) a reduction (ali concession), to lower one's figure; (bolečina, vročica) to pass off, to ease, to abate; (marljivost) to cool down, to relax, to abate, to fail, to flag; (sili) to yield, to knuckle under (ali down); (mraz) to abate; (napetost) to ease, arhaično to slake off; (veter) to abate, to subside, to calm; (struno, žico) to slacken (and lower the pitch of) a string

popustíti komu to indulge someone
ne popustíti (= odbiti) to persist in, to insist on, not to yield one iota, not to relent, not to remit a point
diciplina je popustila discipline has slackened (ali has weakened)
učenec je popustil v svoji marljivosti the pupil has been slacking
popustíti v ceni to make a reduction in the price
cene so popustile the prices have dropped (ali have come down)
nadzorstvo je popustilo control has been relaxed
nič ne popustíti v svojih zahtevah not to abate one iota of one's pretensions
od naših zahtev ne moremo popustíti we can abate none of our demands
popustíti strastem to give way to one's passions
popustíti vrv to slacken (ali to loosen) a rope

por za; skozi, čez, po; na, v; zaradi; s, z, s pomočjo; kar se tiče; v korist

lo ha recibido por mí dobil je to po mojem posredovanju
ganar el pan por sí mismo sam si služiti kruh
por consiguiente potemtakem, zatorej
eso le pasa por ligero tega je kriva njegova lahkomiselnost
por mí kar se mene tiče, zaradi mene
no lo hago por difícil ne delam tega, ker je (tako) težko
preguntar por algn vprašati za koga
por escrito pismeno
por dicha, por fortuna na srečo, k sreči
por fuerza s silo
por señas s kretnjami
hablar por lo bajo tiho govoriti
de por sí sam (od sebe); iz svoje volje
por París čez (via) Pariz
partir por (ali para) París odpotovati v Pariz
echar por el suelo na tla zagnati
de 10 por arriba nad deset, od deset naprej
andar por ahí potepati se
por agosto v avgustu, avgusta
(desde) por la mañana (od) davi, (od) danes zjutraj
por aquellos tiempos tisti čas, takrat
estoy por V. na uslugo sem Vam! na voljo sem Vam!
está loco por ella zateleban je vanjo
tengo por sin duda que... smatram za dognano, da ...
tres veces por día trikrat na dan
por dos po dva
dos por cinco dvakrat pet
el cinco por ciento 5%
por lo demás sicer
por lo que yo sé kolikor jaz vem
ir por leña iti po drva
¡vaya por él! pojdite ponj!
está por llegar takoj bo prišel
en lo por venir v bodoče, v prihodnje
la cuenta está (ali queda) por pagar račun še ni plačan
por decirlo así tako rekoč
no es por alabarme, pero... ne da bi se hotel hvaliti, toda ...
por cierto naravno, pač; sicer, zares
por lo demás sicer
por fin končno
por si acaso če slučajno, za vsak primer
por tanto zato, zaradi tega
por poco skoraj
¡sí, por cierto! da, gotovo!
por que (= porque) ker
(= para que) da bi
¿por qué no viene? zakaj ne pride?
sin qué ni por qué brez vzroka, meni nič tebi nič
por más (ali mucho) que grite naj še toliko vpije
por bueno que fuese naj bo še tako dober
por si no viene če slučajno ne pride

pòsao pòsla m, mn. pòslovi pòslōvā in pòsli posálā in pȍsālā
1. delo: dati se na posao lotiti se dela; posao dobro napreduje
2. opravek: imam tamo još neki posao; putovati -om potovati po opravkih
3. podjetje: uvijek nešto treba, a osobito vama koji imate tako dobro uveden posao
4. kupčija: posao ide labavo; zaključiti trgovački posao s kim
5. naloga: posao kritike nije da literate stvara, nego da ih organizuje
6. zadeva: ministarstvo spoljnih, inostranih, vanjskih poslova; umiješati se u tude poslove; čeljade koje ti ovo piše drži da je tvoja vjeridba već gotov posao
7. skrb: posao dati kome
8. opravek, skupna zadeva: s ovim ljudima neću imati posla
9. batali ćorava posla pusti pri miru, kar ni nič; nisu to čista posla tu nekaj ni v redu; gledaj svoj posao = gledaj svoja posla = gledaj svoga posla brigaj se za svoje zadeve, ne praskaj se, kjer te ne srbi; još mi to treba, taman posla še to bi mi bilo potrebno, to nikakor ne

posében special, especial; extra; separate; particular; distinct; additional

posébna izdaja (časopisa) extra
ne smatram ga za nič posébnega I don't think he's anything special

posében particulier, singulier, individuel, isolé, spécial, spécifique, distinctif, extraordinaire, à part, original, caractéristique, intrinsèque

poseben človek un homme bizarre, un original, un être étrange, un drôle de type
posebni dopisnik correspondant particulier, envoyé spécial d'un journal
posebna lastnost propriété ženski spol particulière
posebno mnenje (stališče) o čem prise ženski spol de position
poseben odposlanec envoyé moški spol extraordinaire
poseben odtisk tirage moški spol à part
posebne okoliščine circonstances ženski spol množine particulières
posebno področje spécialité ženski spol
poseben primer cas moški spol particulier (ali singulier)
posebna (ločena) soba pièce ženski spol isolée
posebna stroka spécialité ženski spol
poseben vlak train moški spol spécial
poseben (značilen) vonj odeur ženski spol spécifique
posebni znaki signes moški spol množine particuliers
s posebno pošto avec courrier séparé
to ni nič posebnega ce n'est rien de particulier (ali d'extraordinaire, de remarquable), ce n'est pas riche (ali pas grand-chose), popularno ça ne casse rien

posében particular; especial; peculiar; extraordinar; especial

s posebno pošto por separado
brez posebneega navdušenja sin gran entusiasmo
nič posebnega nada (de) extraordinario
posebni odtis tirada f a parte; separata f
posebna izdaja edición f extraordinaria
posebni vlak tren m especial
posebni znaki particularidades f pl; (osebni) señas f pl particulares
posebne okolnosti circunstancias f pl especiales

posebn|o³ [é] srednji spol (-ega …) filozofsko: das Besondere (Besonderes)
figurativno nekaj posebnega (etwas) Besonderes, einsame Spitze
nič posebnega nichts Besonderes
ne biti nič posebnega nach nichts aussehen, nicht weit her sein, za nekaj, kar je treba narediti: das ist kein Kunststück, (ni nič hudega) das ist doch kein Beinbruch

posréčiti se réussir, donner de bons résultats, parvenir à

nič se mi ne posreči je ne réussis à rien
vse se mu posreči il réussit en tout, tout lui réussit
posrečilo se mi je uiti j'ai réussi à m'échapper

posréčiti se salir bien; tener éxito; dar buen resultado ; fam cuajar

posrečilo se mi je he logrado (uiti escaparme); he conseguido (rešiti se salvarme)
njemu se vse posreči todo le sale bien; lo consigue todo
nič se mu ne posreči todo le sale mal; no consigue nada

posta|ti¹ (-nem) postajati werden:
postati domač/glasen/ jasno/grob/nasilen/neprijeten/neveljaven/nezvest/ očiten/plešast/ponižen/pozoren/tradicionalen heimisch/laut/klar/massiv/gewalttätig/unangenehm/ ungültig/untreu/deutlich/kahl/kleinlaut/aufmerksam/zur Tradition werden, za barve :
postati bel/črn/ rdeč/ zelen weiß/schwarz/rot/grün werden
postati jasno komu jemandem [klarwerden] klar werden
bekommen:
postati lačen/ žejen Hunger/Durst bekommen
z glagoli, izpeljanimi iz pridevnika, samostalnika: postati trd sich verhärten
krhek verspröden
sajast verrußen
tog erstarren
živahnejši sich beleben
medicina gangrenozen gangräneszieren
lepljiv verkleistern
mlahav erschlaffen
moten (sich) eintrüben
posveten verweltlichen
razglašen sich verstimmen
medicina sklerotičen verkalken
slum verslumen
zahodnjaški verwestlichen
zamaščen verfetten
zanemarjen verlottern
tudi s pasivom: postati prehoden leitend gemacht werden
postati običajen sich einbürgern
postati žrtev česa auf der Strecke bleiben, (einer Sache/jemandem) zum Opfer fallen
postati nepotreben sich erübrigen
postati osovražen sich [verhaßt] verhasst machen
postati brezobličen aus der Fasson geraten
postati hripav od govorjenja/kričanja/kašljanja sich heiser reden/ schreien/husten
postati zločest medicina einen bösartigen Charakter annehmen, krebsig entarten
postati moderen aufkommen, in Mode kommen
postati navada zur Gewohnheit werden, einreißen
postati predmet govoric ins Gerede kommen
postati slabo komu (jemandem) schlecht werden (es ist mir schlecht geworden)
postati paničen in Panik geraten
religija ki je meso postal [fleischgeworden] Fleisch geworden
nič ni tako skrito, da ne bi bilo očito die Sonne bringt es an den Tag!

pošten|o² [ê] srednji spol (-ega …)
nekaj/nič poštenega etwas/nichts Rechtes/Ordentliches

pour [pur] préposition za; v korist, na ljubo; na mesto; v imenu; zaradi; kar se tiče; (pri nedoločniku) da bi, ker, čeprav

c'est pour cela que zato
mot pour mot beseda za besedo
œil pour œil oko za oko
pour affaires poslovno
pour ainsi dire tako rekoč
pour votre bien v, za vaše dobro
pour de bon resnično, zares, pristno
pour le cas où v primeru da
et pour cause! iz le preveč jasnega razloga!
pour ce qui me concerne kar mene tiče
pour grand qu'il soit naj bo še tako velik
pour lors v tistem primeru, takrat
pour moi kar mene tiče, z moje strani
pour le moins najmanj
pour le moment trenutno, za zdaj
pour peu que če le količkaj
pour le plaisir za zabavo, za šalo
pour que da, da bi
pour être riche, il n'en est pas plus heureux čeprav je bogat, ni zato nič bolj srečen
pour cette raison iz tega razloga
pour de bonnes raisons iz tehtnih razlogov
pour toute réponse namesto odgovora
pour la vie za vse življenje, za ves čas življenja
cinq pour cent pet od sto (5%)
être pour beaucoup (peu, rien) dans quelque chose imeti, igrati veliko (majhno, nobeno) vlogo pri čem; mnogo (malo, nič) prispevati k čemu, biti udeležen pri čem
il en a été pour son argent bil je ob, izgubil je svoj denar
je n'y suis pour rien to ni moja krivda
c'est du pour (populaire) to ni res
partir pour (Paris, la France) odpotovati v (Pariz, Francijo)
passer pour (riche) veljati za (bogatega)
prendre pour imeti, smatrati za
le pour et le contre za in proti

pouvoir*² [puvwar] verbe transitif móči (morem); smeti (smem)

se pouvoir biti možen
il (cela, ça) se peut (to) je mogoče
si cela se peut če je to mogoče
çela peut être to je možno
il se peut que ... možno je, da ...
je ne puis qu'y faire (familier) nič ne morem za to, nič ne morem napraviti proti temu
on ne peut plus skrajno
il est on ne peut plus aimable ljubezniv je, da ne more biti bolj
je n'en peux plus (familier) ne morem več (od utrujenosti), ves sem živčen, izčrpan
puis je? ali smem?
puissiez-vous réussir! da bi se vam le posrečilo!
cela peut durer encore longtemps to zna še dolgo trajati
où peut bien être ce livre? kje bi le mogla biti ta knjiga?

povédati (povém) perf. dire, raccontare; esprimere; esporre; pronunciare:
povedati ime, novico dire il nome, dire una notizia
povedati svoje mnenje esporre, esprimere il proprio parere
povedati na pamet dire a memoria
povedati nekaj priložnostnih besed pronunziare qualche parola di circostanza
česa ne poveš ma no
pren. to ime mi ne pove nič il nome non mi dice niente, non conosco la persona che porta questo nome
pren. nos mi je povedal sentivo
kaj boš dobrega povedal? cosa racconti di bello?
povedati komu nekaj gorkih strapazzare qcn.
povedati v obraz dire in faccia
povedati komu kaj nazaj ribattere a uno, controbattere qcn.
povedati komu svoje dire a uno ciò che si merita
bilo je, kako bi povedal, malo nerodno la cosa era, come dire, piuttosto imbarazzante
PREGOVORI:
greh se pove, grešnika pa ne si dice il peccato, ma non il peccatore
povej mi, s kom se družiš, in ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei

povédati decir

povedati komu svoje mnenje fam decir a alg cuatro verdades
ne da se povedati (je neverjetno) es increíble, es inaudito
kaj vsega (česa) ne poveste? ¿qué cosas (más raras) dice usted?
odkrito povedano dicho con franqueza
med nami povedano dicho sea entre nosotros
ti to nič ne pove? ¿no te dice nada eso?
s tem je vse povedano con eso está dicho todo

pôzlu (po zlu)

iti pôzlu (v nič) to deteriorate to get worse, to fail, pogovorno to go to the dogs

praeter (prae; prim. in-ter: in, sub-ter: sub)

I. adv. v krajevnem pomenu

1. mimo, kot predpona v sestavljenih glag. praeter-ago, praeter-eo, praeter-fero, praeter-fluo idr.

2. metaf. (v stavku) razen, izvzemši, z izjemo = praeterquam (gl. praeterquam); sklon je odvisen od predhodnega ali sledečega glag.: Ci. ep., Col., Plin., Suet., ceterae multitudini diem statuit … praeter condemnatis S., omnium civitatum exsules praeter caedis damnati restituebantur Iust.; poseb. za nikalnico (= nisi): Gell., Suet. idr., ne quis praeter armatus violaretur L., nil praeter … canna fuit O. nič kot … ; v zvezi z drugimi partikulami: praeter si Varr. razen če, praeterque Plin. in tega, praeter quam, gl. praeterquam.

3. v komparativnem pomenu = več, bolj (s quam): virgo, quae praeter sapiet quam placet parentibus Pl., quod mihi videre facere praeter quam res te cohortatur tua Ter.

4. (star. in vulg.) praeter prōpter (praeterpropter) = „dalje ali bliž(j)e“ = več ali manj, bolj ali manj, približno: Enn. ap. Gell., Ca. ap. Gell., Varr. ap. Gell. —

II. praep. z acc.

1. mimo, ob: Pl., H., T., Plin., Lucr. idr., copias suas praeter castra Caesaris transduxit C., praeter oculos omnia ferebant Ci., Ligures … in naves impositos praeter oram Etrusci maris Neapolim transmisit L., vela dabant praeter utrumque latus O.

2. metaf.
a) nad, čez, proti: Ter. idr., praeter modum Ci., haud sum annos natus praeter quinquaginta et quattuor Pl., praeter consuetudinem Ci., Cu., N. ali praeter solitum H. čez navado, več (bolj) kot običajno, nenavadno, praeter naturam Ci. drugače kot zahteva narava, proti naravi, nenaravno, praeter spem Ci., L. ali praeter opinionem N., C., Ci. ali praeter exspectationem Ci. zunaj (izven) pričakovanja, proti pričakovanju, praeter aequum Kom., praeter iustum Lucr.
b) (o preseganju) pred, nad, bolj (več) kot: Pl., Ter. idr., praeter ceteros iustus appellatus N., quae me igitur praeter ceteros impulit? Ci., Argonautas praeter omnes mirata est ducem H.
c) (pri izključevanju) razen, izven, zunaj, izvzemši, z izjemo; za nikalnico kot, kakor: Iust., Corn. idr., omnes praeter Hortensium Ci., obstrictis aliis praeter Iapyga H., praeter haec Ter., Cu., Cels. mimo tega, vrh(u) tega, poleg tega, ut neque vestitūs praeter pelles habent quidquam C., nihil praeter id, quod honestum sit Ci., nihil praeter astra videt et undas H., nihil praeter plorare H.; pogosto je treba acc. dostaviti v mislih: nulla civitas v mislih Plataeensinum (sc. civitatem) V., nullas litteras accepi praeter (sc. eas) quae mihi redditae sunt Ci., praeter (sc. id) quod C. razen (poleg) (tega), da …
d) (pri dodajanju) poleg, razen: Col., Mel. idr., ut praeter se deos ad colloquium adducerent C., num quid aliud ferret praeter arcam? Ci., Romanos praeter insitam industriam animis fortuna quoque cunctari prohibebat L.