Franja

croce f

1. križ:
mettere in croce dati na križ; pren. mučiti, trpinčiti

2. relig. križ:
segno della croce križ

3. križ (kar je podobno križu):
la croce degli analfabeti križ nepismenih
punto a croce križni vbod
fare a testa e croce igre igrati se cifra mož
tenere le braccia in croce, starsene con le braccia in croce pren. stati križemrok, lenariti
a occhio e croce približno
farci una croce sopra pren. narediti križ čez kaj

4. pren. križ, težava, skrb:
ognuno ha la sua croce vsak ima svoj križ
gettare la croce addosso a qcn. grajati koga, dolžiti koga za kaj
croce e delizia knjižno radost in skrb

5.
Croce Rossa Rdeči križ
Croce Rossa Internazionale Mednarodni rdeči križ

6. križ; križec:
croce di Malta malteški križ
croce uncinata kljukasti križ, svastika
croce di ferro železni križec
le croci piovono šalj. odlikovanja kar dežujejo

crochet [krɔšɛ] masculin kavelj(ček), kljuk(ic)a; vetrih, odpirač, kljukec; kvačka; typographie oglati oklepaj; čekan; pluriel (strupni) zobje; figuré ovinek, zavoj

crochet de boucherie mesarski kavelj
crochet à feu grebljica
crochet à la mâchoire (sport) udarec v konico brade
travail masculin au crochet kvačkanje
être, vivre aux crochets de quelqu'un živeti na stroške kake osebe
faire du crochet kvačkati
faire un crochet narediti, delati zavoj, ovinek
mettre un mot entre crochets dati besedo med oglate oklepaje

cross¹ [krɔs] samostalnik
križ, križec; križanje; krščanstvo
biologija križanec
figurativno trpljenje, težava, nesreča
sleng prevara
sleng (between) kompromis

each must bear one's own cross vsakdo ima svoje težave
on the cross prečno, počez; figurativno nepošteno
to make the sign of the cross prekrižati se
to make one's cross narediti križ (namesto podpisa)
no cross no crown brez dela ni jela
Red Cross Rdeči križ

cuarto četrti

en cuarto lugar četrtič
cuarta parte četrtina
las tres cuartas partes tri četrtine
cuarto m četrt(ina); lunin krajec; četrt ure; kvadrant; nadstropje; stanovanje, soba; straža, straže
cuarto para (por) alquilar soba za najem
cuarto para alojados (huéspedes) soba za goste, gostinska soba
cuarto bajo soba v pritličju, pritličje
cuarto creciente prvi lunin krajec
cuarto delantero, exterior sprednja soba (na ulico)
cuarto de luna lunin krajec
cuarto menguante zadnji lunin krajec
cuarto de onza kovanec za 20 peset
cuarto oscuro temnica
cuarto redondo (Am) soba z enim samim vhodom
cuarto trasero, cuarto interior zadnja soba (ki ne gleda na ulico)
las diez y cuarto četrt na enajst
las diez menos cuarto tri četrt na deset
dar un cuarto al pregonero na veliki zvon obesiti
poner cuarto a alg. komu stanovanje opremiti
no tener un cuarto, estar sin un cuarto biti zelo reven
valer de tres al cuarto nič vreden ne biti
cuarto sobre cuarto do zadnje pare
cuartos pl denar
los cuartos traseros zadnje noge (mul itd.)
hacer cuartos razčetrtiti; denar si narediti, obogateti
hacer cuartos Ku na akord delati
tener cuatro cuartos imeti denar
valer cuatro cuartos smešno poceni biti
tener buenos cuartos biti krepak (postaven)

cuiller, cuillère [kɥijɛr] féminin žlica; vsebina žlice; technique žlica, ometača

petite cuiller žlička
cuiller à soupe, à café, à moutarde, à dessert žlica za juho, za kavo, za gorčico, za poobedek
cuiller de bois lesena žlica
cuiller drague vedro pri bagru
ne pas y aller avec le dos de la cuiller krepko seči po
être à ramasser à la petite cuiller biti v bednem stanju
faire quelque chose en deux coups de cuiller à pot hitro kaj narediti
prenez une cuiller à café de cette potion vzemite kavino žličko te zdravilne pijače

čîni čínī ž mn., daj. čínima, tož. čîni uroki: činiti čini narejati komu; učiniti čini narediti komu, ureči koga

čistopis moški spol (-a …) die Reinschrift
narediti čistopis ins reine schreiben

čìvija ž (t. čivi)
1. železen, lesen klin: kaput visi o -i, na -i; uzeti sa -e
2. osnik: čivija za utvrđivanje točkova za osovinu
3. ključ: čivija na violini
4. ekspr. skopuh: stara čivija
5. premetenec: užička čivija
6. zabiti kome -u narediti komu kaj neprijetnega, vreči koga na šajbo

črt|a ženski spol (-e …)

1. daljša ravna, kriva: die Linie (črtkana gestrichelte, pikčasta gepunktete, ravna gerade); -linie (nazobčana Zackenlinie, glasba notna Notenlinie, ob robu Randlinie, pomožna Hilfslinie, prečna Querlinie, polna Volllinie, spiralna Spirallinie, točkasta Punktlinie, vijugasta Schlangenlinie; črkovna Schriftlinie); v prometu: (dvojna Doppellinie/doppelte Sperrlinie, neprekinjena bela durchgezogene weiße Linie/Sperrlinie, prekinjena Ordnungslinie/Leitlinie, stop Haltlinie)
peljati do črte pregleda nad križiščem bis zur Sichtlinie vorfahren
šport (bočna Seitenlinie, ciljna Ziellinie, golova die Torlinie; mejna igrišča Fehllinie, napadalna Angriffslinie, osnovna Grundlinie, prostega meta Freiwurflinie, servirna Aufschlaglinie, srednja Mittellinie, startna Startlinie, stranska Seitenlinie, vzdolžna Seitenlinie, za podajo žoge Angabelinie)
šport sodnik pri črti der Linienrichter/Grundlinienrichter
geografija (demarkacijska Demarkationslinie, ločnica Trennlinie, markacijska Markierungslinie, mejna Grenzlinie, mejna parcele ipd. Begrenzungslinie, obalna Küstenlinie/Uferlinie, vidna Gesichtslinie, zračna Luftlinie); vojska (bojna Gefechtslinie/Kampflinie, čelna Endlinie, premirja Waffenstillstandslinie, strelska Feuerlinie/[Schußlinie] Schusslinie, utrdbena Befestigungslinie, začetna Ausgangslinie)
v prvi bojni črti in forderster Front/in vorderster Linie
(kotirna Maßlinie, nivojska Niveaulinie, tehnika plaščna Mantellinie, fizika spektralna Spektrallinie, gradbeništvo, arhitektura stavbna Baufluchtlinie, šivna Nahtlinie, pomorstvo tovorna Ladelinie, tovorna vodna Tiefladelinie, vodna Wasserlinie); na roki: (na dlani Handlinie, spodnja Fußlinie, srčna Herzlinie, usode Schicksalslinie, življenjska Lebenslinie)
prema črta gerade Linie/ die Gerade
prečna črta die Schraffe
figurativno na vsej črti auf der ganzen Linie

2. krajša ravna, kriva; merilna: der Strich, -strich (ločilna Trennstrich, na veki Lidstrich, navzdolnja Abstrich, na koncu/pod računom [Schlußstrich] Schlussstrich, poševna Schrägstrich, prečna Querstrich, matematika ulomkova Bruchstrich)
barva črte die Strichfarbe
pod črto unter dem Strich
potegniti črto pod einen Strich machen/ziehen, den [Schlußstrich] Schlussstrich ziehen
figurativno povleči črto ločnico einen Trennungsstrich ziehen/machen
figurativno napraviti/narediti črto čez X einen Strich durch X machen

3. širša: der Streifen; na obleki: der Streifen, tanka prečna: die Ringel; na grbu ipd.: der Balken; (proge) die Bänderung
narediti črte streifen

4. (poteza) obraza, značajska, opisa: der Zug
v grobih črtah opisati ipd.: in großen/groben Zügen/in den Hauptzügen

5. na nogavici: die Naht

čŕta (-e) f

1. linea; riga, rigo:
narediti, potegniti črto tirare una linea
debela, tanka črta linea grossa, sottile
navpična, poševna, vodoravna črta linea verticale, obliqua, orizzontale
cikcakasta, kriva, ravna črta linea zigzagante, curva, diritta (retta)
vzporedna črta (linea) parallela
muz. notna črta rigo musicale
pog. nogavice brez črte calze senza cucitura

2. (črti podobna zareza) linea:
črte na dlani, na roki linee della mano
črte obraza, na obrazu lineamenti, tratti

3. (vrsta, linija) fila; linea; voj.
bojna, obrambna črta prima linea, linea difensiva

4. (obris, kontura) linea, contorno

5. gled. cancellazione (del testo)

6. (osnovna značilnost, poteza) tratto, caratteristica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. napraviti črto čez kaj chiudere definitivamente con qcs.; (onemogočiti) impedire, impossibilitare qcs.
pren. narediti črto pod čem fare il bilancio di qcs.
(opomba) pod črto (nota) in calce, a piè di pagina
pren. propasti, uspeti na celi črti fallire, riuscire su tutta la linea
znajti se na isti črti trovarsi d'accordo, essere dello stesso parere
razvojna črta direttrice, linea di sviluppo
aer. zračna črta linea d'aria
avt. neprekinjena črta striscia continua
jur. demarkacijska črta linea di demarcazione
mat. ulomkova črta linea frazionale
navt. vodna črta linea d'acqua
ločna črta linea d'arco (della bussola; 11° 15')
šport. ciljna, startna črta linea d'arrivo, di partenza

dati² (dam) z nedoločnikom

1. (naročiti, naložiti) lassen (narediti machen lassen, ostriči schneiden lassen, oprati waschen lassen, poklicati policijo die Polizei holen lassen, pozdraviti grüßen lassen, sešiti nähen lassen, ukrojiti zuschneiden lassen, zgraditi bauen lassen)

2. (storiti, da; pustiti) lassen (učinkovati na einwirken lassen auf)
figurativno dati čutiti zu erkennen geben, fühlen lassen
figurativno dati čutiti svojo moč seine Macht spüren lassen

3.
dati komu misliti (jemanden) nachdenklich stimmen

4.
dati se/si z nedoločnikom: sich … lassen (se operirati sich operieren lassen, si operirati roko sich die Hand operieren lassen; se pregovoriti sich überreden lassen)
ne dati se z nedoločnikom: sich nicht … lassen
ne dati se motiti sich nicht stören lassen, figurativno sich nicht beirren lassen
figurativno ne dati se spraviti na kolena/ne dati se sich nicht unterkriegen lassen

dati se:
da se z nedoločnikom: es [läßt] lässt sich
(lahko naučiti es [läßt] lässt sich leicht lernen, težko odpreti es [läßt] lässt sich schwer öffnen); man kann (komaj kaj narediti man kann kaum etwas machen)

deal¹ [di:l] samostalnik
množina, del; sporazum; ravnanje, poslovanje; kupčija; deljenje kart
ameriško gospodarska politika določenega obdobja

a geat (ali good) deal, sleng a deal veliko, mnogo, precej
to think a great deal of precenjevati
pogovorno square deal pošteno ravnanje
pogovorno raw deal nepošteno ravnanje
to do a deal with narediti kupčijo, dogovoriti se
it's a deal! velja!
the New Deal Rooseveltov poskus reorganizacije upravnega in gospodarskega sistema

dēfīgō -ere -fīxī -fīxum

1. zabi(ja)ti, zatolči, zariniti (zarivati), vsaditi (vsajati), vtakniti (vtikati), zapičiti (zapikovati): crucem in foro, in comitiis, in rostris Ci., tigna, trabes C., ad (ob) … tectum tragulas C., sub aqua defixae sudes C., defigunt tellure (po drugih telluri) hastas V., stant terrā defixae hastae L., defixis pilis stant L., d. duas virgas … in terram Varr., aliquem in terram colaphis Pl., decurionem … ad equum Auct. b. Afr., cuneos inter saxa Cu.; pesn. z dat.: penitus terrae (v zemljo) defigitur arbos V.; occ.
a) (kako orožje) zabosti, kam poriniti, kam zasaditi: sicam in consulis corpore d. Ci., verutum in balteo C., cultrum in corde L.; s samim abl.: alicui gladium superne iugulo L., ensem iugulo alicuius O., vertice nudo spicula O.; pren.: ingenuo culpam defigere ludo Pers., morsus in aurem Plin.
b) (kako kirurško orodje) zasaditi, vstaviti: cucurbitulas sine ferro, cucurbitulas in inguinibus Cels.

2. pren.
a) (oči, obraz, misli idr.) upreti (upirati) v kaj, obrniti (obračati) na kaj: defixis oculis H. s strmim pogledom, defixit oculos T. strmo je gledala predse. Kje? oziroma kam? d. in vultu regis oculos Cu., omnes vigilias, curas, cogitationes in rei publicae salute Ci., in eo (na to) mentem orationemque Ci., animo et oculis in terra defixis Val. Max., totus animus in hac una contemplatione defixus est Plin. iun.; defixa obtutu ora V.; in alicuius possessiones … oculos d. Ci., stare oculis in terram defixis Q., illi … in terram ora defixerunt Cu., quousque humi defixa tua mens erit? Ci.; pesn. z dat.: Libyae defixit lumina regnis V.; enalaga: in cogitatione defixum esse Ci. v globoke misli zatopljen biti, ves zamišljen biti, Aeneas maesto defixus lumina vultu ingreditur V. z žalostnim obrazom strmo predse gledajoč.
b) (tako rekoč) na mesto pribiti, pritrditi, prikovati; od tod α) s stvarnim obj. = kaj ukoreniniti, v pass. ukoreniniti se, ukoreninjen biti, (trdno) držati se česa: virtus est una altissimis radicibus defixa Ci., non vaganti oratione, sed defixa in una re publica Ci., tantum a vobis petimus, ut salutem temporum praesentium … in hoc uno iudicio … esse … defixam putetis Ci.; occ. (v srce) vtisniti, (v glavo) vbiti, (v glavo) vtepsti: ea sententia, quam populi sermo in animis vestris … defixerat Ci., his … locis in mente et cogitatione defixis Ci., quam (urbanam audaciam) ille praesens in mentibus vestris oculisque defixit Ci. β) z osebnim obj. koga nepremičnega narediti = povzročiti, da kdo strmeč obstoji (kakor v zemljo vkopan stoji, ostrmi): stupor omnes defixit L. vsi so osupli ostrmeli, defixerat pavor cum admiratione Gallos L. od strahu in občudovanja so Galci ostrmeli, novissimae res et extremo metu corpora defixere aciem (vojsko) in his vestigiis T. so zadržala; pogosto pt. pf. dēfīxus 3 (od strmenja, strahu, čudenja) kakor v zemljo vkopan, odrevenel, osupel, otrpel, trd: Galli … pavore defixi primum stetere L., cum silentio defixi stetissent L. otrpli molče, dum stupet obtutuque defixus haeret in uno V., defixus vacua in ora Pr., cum (eum) defixum videret Sen. ph., per silentium defixus, miles quasi ob metum defixus T., sedeo defixus, ceteri defixi et attoniti Plin. iun., stetere diu mutua admiratione defixi Fl.
c) obr. kaj trdno določiti, razglasiti (označiti) za nespremenljivo: quae augur iniusta, nefasta, vitiosa, dira defixerit, irrita infectaque sunto Formula vetus ap. Ci.
č) čarodejsko trdno začarati, zakleti (zaklinjati): sagave Poeniceā defixit nomina cerā et medium tenuis in iecur egit acus? O. (pri čaranju so namreč podobo ali ime v vosku prebadali z iglo), regis Iolciacis animum d. votis Ps.-V. (Ciris), caput dira imprecatione Sen. ph., defigi diris precationibus Plin., devotus defixusque Ap. h.

dejanj|e¹ srednji spol (-a …)

1. (delo) die Tat (plemenito/hudobno eine edle/böse Tat; obupa eine Tat der Verzweiflung), -tat (blazno Wahnsinnstat, obupa Verzweiflungstat, junaško Heldentat, pravo nasilno Gewalttat)
|
… dejanja Tat-
(čas/kraj storitve kaznivega dejanja die Tatzeit/ der Tatort, motiv dejanja das Tatmotiv, okoliščina kaznivega dejanja der Tatumstand, opis dejanja der Tatbericht, potek dejanja der Tathergang, priča dejanja der Tatzeuge, sum storitve dejanja der Tatverdacht, osumljen storitve dejanja tatverdächtig)
mož dejanja der Mann der Tat
priznati/obžalovati dejanje die Tat gestehen/bereuen
narediti dobro dejanje eine gute Tat volbringen
zasačiti/ujeti pri dejanju auf frischer Tat ertappen
|
človek dejanj der Tatmensch
preiti k dejanjem zur Tat schreiten
spremeniti v dejanja in die Tat umsetzen
dokazati z dejanji durch Taten beweisen
z nasveti in dejanji mit Rat und Tat

2. (ravnanje) die Handlung (premišljeno/nepremišljeno eine überlegte/unüberlegte Handlung; namerno vorsätzliche, kaznivo strafbare, neodgovorno unverantwortliche Handlung), -handlung (v afektu Affekthandlung, instinktivno Instinkthandlung, pravo nadomestno Ersatzhandlung, nagonsko Triebhandlung, pravo pravdno [Prozeßhandlung] Prozesshandlung, pravno Rechtshandlung, prisilno Zwangshandlung, refleksno Reflexhandlung, teroristično Terrorhandlung, uradno Amtshandlung)

3. (dejanje/opravilo) die Handlung (kultno/slavnostno/simbolno eine kultische/feierliche/symbolische Handlung)

4.
pravo kaznivo dejanj die Straftat, strafbare Handlung, das Delikt
dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti pravo das Offizialdelikt

5. (akt) der Akt, -akt (človeško/moralno humaner/menschlicher Akt, govorno Sprechakt, samovolje oblasti Willkürakt, stvarjenja Schöpfungsakt, svobodno freier Akt, terorja Terrorakt, ustvarjalno schöpferischer Akt, zadnje [Schlußakt] Schlussakt)

6.
dejanja apostolov die Apostelgeschichte
versko: spokorno dejanje das Bußwerk
spravno dejanje die Sühne
figurativno dejanje in nehanje das Tun und Lassen
| ➞ → kaznivo dejanje

delati se francoza frazem
(sprenevedati se; ignorirati) približek prevedka ▸ tetteti magát, mintha nem venne észre valamit
Ni mogoče tako preprosto odstopiti od zavezujočih mednarodnih pogodb, še manj pa se delati francoza. ▸ Nem lehet egyszerűen elállni a kötelező nemzetközi szerződésektől, még kevésbé tettetni, hogy észre sem vették őket.
Sopomenke: narediti se Francoza, narediti se francoza

delati se Francoza frazem
(sprenevedati se; ignorirati) približek prevedka ▸ tetteti magát, mintha nem venne észre valamit
Nihče iz strežbe mu ni prinesel pepelnika, gostitelja pa sta se delala Francoza. ▸ A felszolgálók közül senki sem hozott neki hamutartót, a házigazdák pedig úgy tettek, mintha nem vettek volna észre semmit.
Sopomenke: narediti se Francoza, narediti se francoza

dēlīberātiō -ōnis, f (dēlīberāre)

1. premišljanje, razmišljanje, tehtanje, preudarjanje, posvetovanje: consilii capiendi d. Ci. o sklepu, ki ga je treba narediti, difficilis est d., quemnam bello praeficiendum putetis Ci., res cadit in deliberationem ali res habet deliberationem Ci. stvar je treba premisliti, deliberationes habebat domi de re publica Ci. posvetoval se je o … , deliberatio omnis haec est, si … Ci. pri tem gre le za vprašanje, fuerit ista eius d. L., tenuit eum et de Hannibale d. L., privata d. Q.

2. ret. posvetovalni govor: Ci. (De orat. I, 6, 22), Q. (II, 21, 18).

dēlumbō -āre (—) -ātus (dē in lumbus)

1. izpahniti kolk: ossifragus alium distorquet, alium delumbat Sen. rh., delumbatā quadrupede Plin.; pren.: lacunaria ad circinum delumbata Vitr. izbočen, radices delumbatae Plin. nekoliko ohromljene, ukrivljene.

2. pren. šepavo narediti = oslabiti: sententias Ci.

denár money; žargon brass, lolly, dough; (kovan) coin, coinage, hard money, hard cash, specie; (papirnati) soft money, paper money, bank notes pl, currency, token money; (drobiž) change; (gotovina) ready money; (v prometu) currency; (ženi za drobnarije) pin-money; (sredstva) pecuniary resources, capital

ponarejen denár counterfeit money
razpoložljiv denár disposable funds pl
presežni denár surplus money
tuj, inozemski denár foreign money
lahko zaslužen denár ZDA žargon fast buck
pri denárju in cash
brez denárja penniless
denárja kot smeti loads of money
lovec na denár (na doto) fortune hunter
v škripcih za denár short or money, out of cash, in money difficulties, hard up for money
kovnica denárja mint
obtok denárja circulation of money
pomanjkanje denárja lack (ali shortage) of money, financial stringency
predal za denár money-box, till
tečaj denárja rate of exchange, value
posojevalec denárja moneylender
kopičenje denárja accumulation of money, slabšalno money-grubbing
denár v obtoku money in circulation
za denár je trda money is tight
biti pri denárju to be in the money, to be flush, pogovorno to be quids in
ne biti pri denárju to be short of money (ali of cash, pogovorno of the ready), to be broke, to be out of cash, to have no money
biti čisto brez denárja (suh kot poper) to be dead broke
dobiti denár povrnjen to get (ali to have) one's money refunded
za noben denár ne morem tega dobiti I can't get it for love or money
dolgovati denár to owe money
dvigniti denár to draw money, to withdraw money (iz from)
denár ne igra vloge money (is) no object
imeti mnogo denárja to have plenty of money
ima denárja kot pečká he is rolling in money
nimam nič denárja pri sebi I have no money on me
ima denárja kot smeti he has tons of money
izdati (potrošiti) denár to spend money
izgubiti denár to lose one's money
investirati denár to invest money
hraniti (varčevati) denár to save money
to gre v denár that's making (real) money
kovati denár to coin, to mint money
najeti denár pri banki to raise money at the bank
z denárjem se da vse napraviti money talks
denár proč metati to let money go down the drain
bil je ogoljufan za svoj denár he was cheated (ali swindled) out of his money
narediti si denar (figurativno) to feather one's nest
podpirati z denárjem to subsidize (koga someone)
lahko se pod nosom obrišeš za svoj denár you may whistle for your money
kopičiti si denár to hoard money
pobirati denár to raise (ali to collect) money
posoditi denár to lend out money
naložíti denár to invest money
potrošiti denár to spend money
razsipavati z denárjem to spend money right and left
prihraniti mnogo denárja to have a nest egg put by
priti na dan z denárjem to come out with one's money
spremeniti v denár (vnovčiti) to turn (ali to convert) into cash
spraviti kaj v denár (vnovčiti) to make money of something, to realize, to convert into money
lahko in hitro služiti denár (figurativno) to coin money
prispevati denár to contribute money
on me stane mnogo denárja he is a heavy burden on my purse
ta posel me je spravil ob denár this business (ali transaction) has left me out of pocket
ta posel mi je prinesel denárja this deal has paid off
zasluži mnogo (kup) denárja he is earning a lot of money
(po)vrniti denár to refund (ali to reimburse) money
vložiti denár v to put (ali to deposit) money in
vnaprej dati, plačati denár to advance money
valjati se v denárju to be rolling in money, to be as rich as Croesus
zbirati, zbrati denár to collect money
to znese mnogo denárja that amounts to a lot of money
denár je sveta vladar money rules the world
denár ali življenje! your money or your life!, stand and deliver!
priti do denárja, podedovati denár to come into money